»Ne vem, kam so poletela leta odraščanja otrok. Bila so polna vzponov in padcev, smeha in joka, in ko se ozrem nazaj, se spomnim na veliko doživetij, ki me še zdaj prijetno grejejo pri srcu,« pravi Alenka Tetičkovič, ki priznava tudi, kako polna izzivov so leta s hčerjo. »Ne pravijo zaman – mali otroci, male skrbi, veliki otroci, velike težave. Zadnji dve leti odraščanja moje Toje sta bili kar burni. Hormoni so naredili svoje. Zdaj se stvari končno malo umirjajo. Vidim, kako so njeni sošolci še otročji, punce pa napredne ter tudi malo divje in uporniške. Včasih bi bilo bolj luštno, če bi šlo vse skupaj mimo bolj mirno,« pravi igralka in dodaja, da je bilo kar nekajkrat jabolko spora, ko si je njena hči želela ven, v skate park, pa na druženje s sošolci, ona pa ji je postavila omejitve. Strasti so se sčasoma umirile, Toja pa z veseljem pokaže tudi svoje številne talente: zanimajo jo zgodovina, filozofija, umetnost in jeziki. Pridno trenira tekvondo. Po končani osnovni šoli pa se želi vpisati na umetniško gimnazijo, gledališka smer, četudi bi ji mama sicer svetovala kaj drugega. Vendar hčer podpira na njeni poti. Toji je všeč mamin poklic. Od malega je povezana z njim, saj jo je gledala, kako študira vloge in se pripravlja na predstave, snemanja nanizank, sinhronizacijo risank.
Počitnice v postelji
Pred kratkim se je Toja prvič preizkusila v sinhronizaciji risank. Dobila je vlogo v risanki Mali šef in nastopila ob uglednih igralskih imenih. »Pred časom mi je dejala, da bi želela poskusiti. Posneli so njen glas in je bil primeren. Nato je šla v studio in dobro opravila svojo prvo malo vlogo. Sprva si ni želela na premiero, vendar sem ji dejala, naj gre, saj je tudi sama prispevala k slovenski sinhronizaciji,« pove Alenka, za katero je bil letošnji 1. september poseben tudi zato, ker je šel mlajši sin v prvi razred. »On je Tojino nasprotje. Je precej bolj umirjen, rad se igra, zdi se mi še čisto premajhen za prvi razred. A ker so šli v šolo njegovi prijateljčki iz vrtca, smo dali tudi njega. Obožuje rumeno barvo in spomnim se, kako sem se namučila, da sem mu kupila rumeno torbo, ki si jo je želel. Preiskala sva vse ljubljanske trgovine s šolskimi potrebščinami, rumene torbe nisva našla. Naročila sva jo na spletu in držala pesti, da bi prišla pred začetkom šole. Na srečo se je vse dobro končalo,« se smeji Alenka, ki se veseli tudi nove gledališke sezone. Počitnice so preživeli v Piranu, v prijateljičinem stanovanju. Žal pa je deset dni preležala, ker je staknila rotavirus. Toja je poprijela za kuho, za Taja ji je prišla pomagat mama, pa so nekako speljali. »Zdaj pa uživam v predstavah. Upam, da bodo gledališča ostala odprta, da bodo tako otroci kot odrasli hodili na predstave.«
