Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, je čas, da vzamete življenje v svoje roke in prenehate dopuščati zunanjim dejavnikom, da manipulirajo z vašimi čustvi in odločitvami.
Dejstvo je, da nas je leto 2020 začelo stresati z neverjetnimi spremembami, in to leto nas trese še intenzivneje: nekateri so morali začeti znova s popolne ničle, nekateri so našli novo poslanstvo in zaživeli lepše in boljše kot kadarkoli prej.
A kaj bi se ozirali okoli, ko pa je pomembno le, da vzamete vajeti svojega življenja v roke že danes. Sicer vas bo okolica pogoltnila in prevzela vsako vašo misel in sleherni korak.
Zapomnite si ta aksiom za vedno: Ne moremo spremeniti življenja z enakim mišljenjem in navadami, kot smo jih imeli do zdaj! Da bi spremenili način življenja, spremenimo način razmišljanja!
Preden pogledamo, kje in kateri so naši koraki, ki nas vodijo po napačni poti v nezadovoljstvo, si moramo zastaviti vprašanje:
KAJ SI ŽELIM?
Velikokrat tavamo v temi, želimo boljše življenje, a dejansko niti ne vemo, kakšno je to boljše življenje, kje je to življenje, kaj vsebuje. Zato tavamo izgubljeno in samo jamramo, kako smo nesrečni, a če bi si samo jasno zastavili cilj in vizijo, bi nam vesolje že samo pomagalo in nam približalo boljše življenje.
Zato se udobno namestite, zaprite oči in si zamislite jasen cilj, kaj si želite spremeniti, kakšna oseba želite biti, kakšno življenje si želite.
Če v avtu na navigaciji ne vtipkamo točnega naslova, nas bo navigacija vozila po vseh stranskih poteh in v vse druge kraje kot do tiste destinacije, do katere si želimo; enako je z našim življenjem.
Jasna vizija tistega, kar želimo, je že usmerjanje energije na pravo pot. Vesolje nadvse rado in navdušeno sodeluje s to energijo, a kaj ko jo tolikokrat kaj zmoti ali celo ustavi.
GLAVNI MOTILCI
Poglejmo si torej, kateri so glavni motilci na energijskih poteh.
1. RUTINA
Rutina je nekaj, kar nas lahko popolnoma ohromi, a če je pozitivno naravnana in nam dopušča učenje in rast, je to pozitivna energija, ki jo potrebujemo.
Vzemimo za primer jutranjo rutino:
TIP A
Zbudi nas alarm, skozi napol zaprte oči že gledamo telefon, poskusimo ujeti še kakšno minuto spanja ali pa že pregledujemo aplikacije, kaj vse smo zamudili v tistih parih urah spanja. Do zadnje minute se premetavamo, potem pa v naglici in polni jeze, ker že zamujamo, odvihramo v nov delovni dan.
TIP B
Zbudimo se pred alarmom ali ga nastavimo vsaj dve uri pred odhodom v službo. Telefona niti ne pogledamo, saj je ponoči izklopljen in varno stran zaradi sevanja, ki ga oddaja, nekje na polici v hodniku. Privoščimo si pozdrav jutru in mogoče celo meditacijo, ustvarimo si rutino, ob kateri zjutraj spijemo topli napitek ali limonado ter ob uživanju mirnih trenutkov, preden se cela družina zbudi, sestavimo načrt za dan, kako ga bomo preživeli. Skratka, ustvarimo si drobne jutranje rituale, ki nahranijo našo dušo in nas pripravijo za nov in uspešen delovni dan.
Rutina ni samo jutranja, lahko je celodnevna, večerna ... Lahko je v naši zvezi ali službi. Vse, kar nas drži ujete v krogu, kjer ne ustvarjamo pozitivne energije, je treba nadgraditi ali celo spremeniti.
2. NAVADA OZIROMA RAZVADA
Vsi imamo navade in razvade, a tudi te so kot rutina – lahko zelo škodljive, če niso v skladu z našimi željami oziroma ciljem. Stereotipne razvade, ki uničujejo naša življenja, našo miselnost, naše zveze in zakone, so na primer alkohol, droge, v današnjih časih vse več družbena omrežja, hrana, igre na srečo ... Vse te navade oziroma razvade smo ustvarili sami v begu pred resničnim soočanjem z realnim življenjem.
A da ne bo pomote, tudi mediji, predvsem televizija, so lahko razvada. Gledanje nadaljevank in vse bolj popularnih resničnostih šovov ima gromozanske negativne vplive na našo nezavedno raven, ko lahko v strahu s soočanjem v svojem življenju zbežimo v življenja neresničnosti, kjer pa se ne soočamo s svojimi resničnimi čustvi.
Kar zadeva droge in alkohol, gre za klasičen pobeg, kjer na začetku iz navade zbežimo za kratek čas, da bi pozabili, kakšne izzive imamo v svojem svetu, a se kasneje izkaže, da naše telo fizično zelo potrebuje ti dve ali eno ali katero drugo razvado, ki takrat ni več razvada, ampak jo lahko imenujemo odvisnost – ta pa potrebuje strožje in zdravstveno podprte korake.
Tudi hrana je oblika razvade, na katero nas že v vsakem filmu programirajo: ko smo žalostni, se zleknemo na kavč in jemo »junk food«, prazne kalorije, ki za trenutek sicer dvignejo hormone sreče, a obenem tudi ta hrana povzroča odvisnost. V primerjavi z odvisnostjo od alkohola se odvisnosti od hrane na srečo lahko odvadimo sami. Tako kot se lahko odvadimo nesmiselnega družbenega omrežja, na katerem izgubljamo dragoceni čas. Pomembno je le, da ozavestimo slabe navade, jih prepoznamo in pravočasno zamenjamo z zdravimi.
3. PARTNER IN SLUŽBA
Zakaj sem dala oboje pod skupni imenovalec? Ker je med njima velika podobnost.
Zveza je kot podjetje: če vanjo ne vlagaš, propade. Če si v slabi službi ali slabem razmerju, ne rasteš in nisi srečen, zato ne dosegaš svojih ciljev. To ne pomeni, da se zdaj vsi ločite oziroma daste odpoved. Ravno nasprotno, če ste bili nekoč zaljubljeni v svojega partnerja ali vas je služba izpopolnjevala, ste mogoče samo v slabi rutini izgubili svoj žar.
Preden nekaj zapustite, poskusite vse možne korake za izboljšanje že obstoječe službe ali zveze. Dovolite si rasti, dovolite si poiskati skupne hobije, naučite se nekaj novega, izboljšajte svoj odnos do službe ali partnerja, zastavite nove skupne cilje oziroma svoj poslovni načrt.
Če pa ste samski, ne vstopajte v razmerje iz obupa samo zato, da ne bi bili sami. Ne znižujte kriterijev in ne zanemarjajte svojih vrednot; bolje je, da ste sami in sebe osrečite z dosegom svojega cilja. Verjemite mi, na poti se vam bo, ko boste najmanj pričakovali, prikazala prava ljubezen, a le pod pogojem, da najprej vzljubite sebe.
4. STRAH
Strah pred novim, strah pred odhodom, strah pred spremembo, strah pred tem, kaj bodo drugi rekli, in strah vsakič, ko stopimo iz rutine in cone udobja, je strah, ki je uničil največ sanj.
Odrivanje priložnosti za spremembo je dejanski strah. Odrivanje ljudi iz naših življenj je strah pred zavrnitvijo. Ves ta strah smo si ustvarili sami iz različnih razlogov in travm, ki so se nam pripetile v preteklosti. Ves ta strah je priučen. Čas je, da vstopimo vanj in ugotovimo, da je znotraj votel. Zavedajmo se, da je izstop iz cone udobja v nekaj novega za nekatere največji strah, a obenem tam dejansko rastemo, v tem novem in neznanem se naučimo in dosežemo vse tisto, česar v svoji coni udobja ne bi mogli nikoli.
5. NEZMOŽNOST PROŠNJE ZA POMOČ
Ponos ali ego je takoj za strahom največji uničevalec naših sanj, saj nam ne dovoli, da bi kdaj prosili za pomoč, nasvet, sodelovanje. Ego nam ustvari strah, ki nas zadrži nazaj, in s tem lahko izgubimo čudovito priložnost za rast in doseganje novih ciljev. Ljudje raje trpijo, so nesrečni, samodestruktivni, kot bi prosili za pomoč, a zaupajte tistim, ki so poiskali pomoč, v en glas vam bodo povedali, da jim je žal, zakaj tega niso storili že prej.
Tudi sama dostikrat poiščem pomoč, pomoč prijateljev, pomoč družine, pomoč terapevtov, in ugotovila sem, da je veliko lažje, ko imaš podporo in ljudi, ki te razumejo ter podpirajo, ti pomagajo, in za povračilo skupaj rastemo.
