Govor pred večjo skupino, intervju, zdravica na slavnostnem dogodku, izpit v šoli ali pa zgolj pomemben telefonski klic je lahko vzrok za stopnjevano nelagodje, ki ovira svobodno pretakanje komunikacije.
Kako se znebiti takšnih težav in jih spremeniti v radostno komuniciranje s svetom in soljudmi?
S podrobnim razumskim analiziranjem vsako močno čustvo razvodeni, se obrusi, »izgubi zobe« in možnost, da v svoj vrtinec posrka našo pozornost in energijo.
OPIS FIZIČNEGA STANJA
Občutek treme lahko razgradimo tudi s pomočjo pisanja. Najprej opišemo, kako naše fizično telo občuti tremo.
Primer: V svojem grlu zaznamo cmok, dlani se nam začnejo znojiti, kolena se nam šibijo pred plazom tesnobe in pomanjkanja samozavesti. V želodcu začutimo žgočo napetost, srčni utrip se pospeši, mišice ramen in čeljusti zategnemo do bolečine. Stres se zariše v nemirnem beganju pogleda in podrhtavanju vek …
OPIS PSIHIČNEGA STANJA
Nato tremo čim bolj natančno opišemo še na duševni ravni in raziščimo, kaj povzroča v našem psihičnem prostoru. S kopico čim bolj domiselnih prispodob se potopimo v natančne opise strahu, tesnobe in živčnosti, izbrskajmo vse oblike žalosti in bojazni, ki nas oblivajo.
Na primer: Kaj si bodo o meni mislili drugi? Kako naj se prikažem v najboljši luči? To so miselni vzorci, ki se jih lotimo zatem.
LOV ZA VZORCI
Na razumski ravni se nam zaradi treme zgodi, da iz zakladnice spomina ne moremo priklicati podatkov, ki jih potrebujemo, kajti prekrila jo je spominska blokada. Ne moremo se zbrati, naše misli begajo sem in tja, poigravajoč se z našimi strahovi.
Podajmo se torej na neusmiljen lov za škodljivimi miselnimi vzorci, ki so nas spravili v usmiljenja vredno stanje, v katerem smo se znašli zaradi treme. Z vso potrebno raziskovalno vnemo raziščimo, kakšna omejujoča prepričanja se skrivajo v njenem ozadju.
Mogoče so nam že v otroštvu vcepili škodljivo prepričanje, da nismo sposobni izražati svojih misli pred množico poslušalcev in da nas bodo v primeru napake zasmehovali. Morda menimo, da nismo nadarjeni za javne nastope, hkrati pa obremenjeni zaradi morebitnega nenaklonjenega odnosa poslušalstva.
Vseh teh dejavnikov nikakor ne smemo zanemariti. Ko jih presvetlimo z ozaveščanjem, se zatrdno odločimo, da jim bomo prenehali dovajati svojo ustvarjalno energijo pozornosti. Odtegnimo jim čas svojega razmišljanja in jih spustimo, da se porazgubijo. Za nas naj ne obstajajo več. Naučile so nas, kar je bilo potrebno na naši poti, zdaj pa jih ne potrebujemo več. Izkušnje treme nam ni več treba doživljati, ker smo jo ozavestili in presegli.
JASNA NAMERA
Ko končamo opise, jih zbrano trikrat preberemo. Enkrat na glas, drugič šepetaje in tretjič v mislih. Potem si izmislimo, kako bomo svojo tremo popolnoma izničili. Vključimo moč svoje domišljije in iznajdimo najbolj domiseln in zabaven način za ta namen. Lahko si izmislimo celo svojo lastno čarobno formulo za premagovanje treme, na primer: »Ko prevzame me vnema, na mah izgine vsaka trema.«
V boju proti negativnim občutkom bodite neprizanesljivi, a vendar ljubeznivi do sebe, zviti in iznajdljivi. Sprožite jasno namero, da boste za vselej odpravili tremo. Ko se boste ukvarjali z njenim razkrajanjem, se poskušajte čim bolj zabavati, tako da bo vaša podzavest sčasoma povezala tremo z zabavo in je ne bo več jemala čisto zares.
NASTOP JE DARILO
Vsak javni nastop je pravzaprav čudovita priložnost, ki nam je bila dana zato, da jo čim bolje izkoristimo. Vesolje nam je ponudilo čudovito, dragoceno možnost, da se izrazimo pred občinstvom. Ne dopustimo, da nam strah ohromi in nam pokvari zabavo. Pred nastopom zavestno sprostimo fizično telo, tako da s pozornostjo drsimo po posameznih delih, od temena do stopal. Pri tem se telo samodejno sprošča.
Na tak način se lahko sproščate tudi tik pred zdajci, ko že stopate na govorniški oder ali v izpitno pisarno. Osredotočite se na dihanje in ga zavestno umirite. Predstavljajte si, da vdihujete pogum in izdihujete strah. Na list papirja si lahko zapišemo tudi pozitivne zatrditve, ki nam bodo pomagale premagati tremo. Primer: »Veselim se vsakega javnega nastopa.«
Preden nastopimo, smo po navadi živčni in razdražljivi. To neprijetno energijo z voljo zlahka preobrazimo v energijo prijetnega pričakovanja. Med njima je le za majhen korak prostora, in če se odločimo, ga mimogrede lahko prestopimo.
V sebi prebudimo občutek, podoben tistemu, ko odvijamo lepo zavito darilo. Predstavljajmo si, da je vsak javni nastop darilo vesolja, ki ga z veseljem odvijamo.
Ne izogibajmo se priložnostim, v katerih se lahko izrazimo in povemo svoje mnenje. Veselimo se jih, zabavajmo se in uživajmo v njih.
