»Lepo je imeti brata, s katerim se odlično razumeš. Jaz sem pet minut starejši. In od nekdaj sva veliko stvari počela skupaj. Le da nama ni bilo preveč všeč, če so naju oblačili enako, kot so včasih tako radi dvojčke. So pa naju skupaj dali v šolo, bila sva sošolca, vsakemu je šlo dobro nekaj, skupaj pa sva bila nepremagljiva. Pri osmih letih so naju vpisali k nogometu in takrat se je začela moja velika ljubezen do vseh športov. Pridno sva trenirala in zaradi treningov nisva imela časa za neumnosti in vragolije, saj se je bilo treba pošteno potruditi, da so bile opravljene vse šolske obveznosti. Preprosto nisva imela časa za potepanje po ulici ali postopanje naokoli z drugimi otroki,« iskreno pove Gregor Čeglaj. Z Urošem sta se vpisala vsak na svojo srednjo šolo, vendar sta že kmalu ugotovila, da imajo na srednji upravno administrativni šoli super nogometni razred, pa sta se prepisala in bila spet sošolca, ki sta tudi skupaj brcala žogo. Navzven je bilo vse videti lepo in sanjsko – postavna mladeniča, ki počasi korakata v svet odraslosti – doma pa je bilo vse narobe.
Boleča ločitev in osamosvojitev
Ne glede na to, kako se je mama trudila skrbeti za družino, sama ni zmogla vseh bremen brez pomoči očeta, ki pa se še na daleč ni izkazal kot vzoren oče. Nesoglasja so se vrstila, vsi so trpeli, mama pa je iskala pomoč, prebirala številne knjige in iskala rešitve, kako se opogumiti za ločitev. Ko sta bila fanta stara sedemnajst let, ji je končno uspelo iti na svoje. Za samostojno življenje se je odločil tudi Gregor. »Na začetku me je bilo pošteno strah, saj sem bil še najstnik. Vendar mi je dajalo pogum to, da sem končno našel mir, ki sem si ga želel dolga leta. Mama je spoznala novega partnerja, boljšega človeka ne bi mogla najti. Zelo ga cenim in spoštujem, je moj velik vzor in ključna oseba v mojem življenju,« iskreno pove Gregor, ki je uteho iskal v športu. Preizkusil se je v številnih, poleg nogometa še v tenisu, odbojki, badmintonu, smučanju, golfu, biljardu, bovlingu, lokostrelstvu, rolanju, deskanju, košarki, kikboksu, tajskem boksu, srečali pa ga boste tudi na urah joge in v dvorani za fitnes. Nekaj časa je celo tekmoval z gokarti, lani pa začel še z avtomobili.
Pripravljen na ljubezen in zakon
»Z mamo sva se veliko pogovarjala o mojih travmah, pa tudi sam sem se lotil reševanja nekaterih vzorcev, po katerih sem deloval, pa si nisem želel. Ko sem bil v zvezi z nekaterimi puncami, sem videl, da se mi to ponavlja. Zato sem bil še toliko bolj odločen delati na sebi in se rešiti vsega, kar mi je povzročalo probleme. Le delo na sebi je najboljše delo! Da spoznaš, da si sam odgovoren za svoje življenje, da boš živel tako, kot si boš naredil, da za tvoje težave niso 'krivi' drugi. Počasi sem postajal oseba, kakršna sem želel biti,« pove Gregor, ki je že dve leti samski. Pred kakšnim letom je začutil, da je pripravljen na novo zvezo. Zato se je tudi odločil, da se udeleži oddaje, saj se mu zdi primeren trenutek, da najde svojo bodočo ženo. »Vem, kaj bi rad, znam ceniti stvari, ne zdi se mi več vse samoumevno. Nekateri bi mi rekli, zakaj pa nisi to naredil prej, vendar sem vesel, da nisem, saj tak zakon zagotovo ne bi obstal, obenem pa sem tudi vesel, da sem svojemu otroku prihranil marsikaj, pa tudi ne plačujem preživnine. Zdaj v zvezo stopam zrel, odrasel in brez obremenitev,« pravi Gregor, ki obvlada še kopico drugih stvari: zna prati, pospravljati, kuhati, celo speči zavitek, znan pa je po svojih štrukljih. Izbranki bo z veseljem pripravil romantično večerjo. Obožuje sončne vzhode in zahode, v avtomobilu si rad na ves glas navije romantično glasbo. Komaj čaka na druženje z dekleti, da spozna sorodno dušo, ki ji bo podaril svoje srce. Močno se želi srečati tudi z bratom Urošem, ki živi v Ameriki in ga je razveselil z nazivom stric. »Lani sem bil že na poti k njemu in njegovi družini. Zapletlo se je v Istanbulu, kjer me niso spustili na letalo zaradi schengenskih omejitev, in sem se moral vrniti domov. Zato pa sva ves čas v navezi prek sodobnih komunikacijskih naprav, a to ne more nadomestiti srečanj v živo,« je prepričan Gregor, o katerem bomo gotovo še veliko slišali.
