»Kaj se dogaja z Zemljo?« je takoj izkoristila priložnost.
»Naj ti pokažem,« ji je odgovoril.
Pred njo se je kot na velikem ekranu pokazala slika rojevanja še ene Zemlje. Iz stare Zemlje je izstopala nova, kot otrok, ki ob porodu leze iz maternice. »To, kar gledaš, je hologram nove Zemlje,« je komentiral modrec. »Proces rojevanja gre h koncu in vse je že skoraj pripravljeno za končni prehod«, je še dodal.
»Torej se bosta svetova res razdvojila?« je vprašala, čeprav je odgovor v sebi pravzaprav vedela že zelo dolgo. Stari Indijanec je samo mirno pokimal in ji pokazal, kako naj bi se to zgodilo.
Videla je, kako bosta kmalu obstajali dve Zemlji. V točki razdvajanja bosta na prvi pogled enaki, kot bi bili kopiji in v tisti točki tudi bosta enaki. Bosta pa v sebi nosili semeni popolnoma različnih vibracij in zato se bosta tudi razvijali v popolnoma različni smeri. Ena bo verjetno šla v destrukcijo, druga v novo dobo.
Videla je, kako se bodo istočasno ustvarile tudi kopije ljudi, da bomo vsi obstajali v obeh različicah hkrati, doživljali pa bomo tisto, ki bo bolj skladna z našimi vibracijami ob trenutku prehoda. To ji ni bilo tuje, ker v resnici že obstajamo v več paralelnih dimenzijah hkrati, čeprav zavestno doživljamo le eno. Hkrati pa je vedela tudi, da se še nikoli v zgodovini človeštva ni zgodilo, da bi masovno prešli v višjo vibracijo, ne da bi ob tem izgubili svoje fizično telo.
»To izkušnjo boste kot človeštvo doživeli prvič. Čeprav podobno individualno izkušnjo nekateri med vami že nosite v svojem dušnem spominu in vam zato to, kar se bo dogajalo, ne bo čisto tuje,« je njeno videnje komentiral modrec.
»Kdaj pa naj bi se to zgodilo?« se ni mogla zadržati, da ne bi vprašala. »In kako?«
Pokazano ji je bilo, da če bo vse teklo tako, kot kaže trenutno, bi se to lahko zgodilo julija letos. Napoved je sicer vzela kot okvirno časovno okno, ker je vedela, da časa v drugih dimenzijah ni in da je to, kdaj se bo kaj zgodilo, bolj odvisno od pravih vibracij, kot od časovne komponente. Videla je, da že obstaja dovolj ljudi, ki s svojo energijo držijo vibracijo na dovolj visokem nivoju, da bo prehod čim lažji. Vseeno pa je vedela, da bomo zadnji korak v prehodu zelo verjetno močno občutili tudi na fizičnem nivoju. Videla je, kako se bo v nekem trenutku za nekaj časa, za približno tri dni zelo spremenila vibracija našega planeta, videla je, kako bodo ob dogajanju ljudje postali zmedeni, počutili se bodo kot da so omamljeni, kot da so izgubili občutek za prostor in čas. Dogajale se jim bodo luknje v spominu, hkrati pa se bodo v sebi začeli spominjati stvari, za katere sploh niso vedeli, da so jih doživeli, ali da jih vejo.
»Ko se bo to dogajalo, ostanite mirni. To bo znak, da ste v sebi začeli sidrati novo stopnjo zavesti in to stanje bo zagotovo minilo,« jo je pomiril Indijanec. »Imate vso podporo, ki jo potrebujete! Morate pa vedeti še, da se bo to dogajalo samo tistim, ki boste zavestno ali nezavedno izbrali prehod. Tisti, ki bodo ostali na stari Zemlji, nič od tega ne bodo čutili. Ko boste prišli skozi ta vibracijski prehod, se bo vse umirilo in na prvi pogled ne bo nič drugače, kot je bilo prej, vendar pa se bodo potem določene želene spremembe začele odvijati precej hitreje, kot si zdaj lahko mislite.«
»Kako pa bo šel razvoj naprej? Kaj moramo potem storiti?« je nadaljevala z vprašanji.
»Vsa navodila boste dobili sproti, korak za korakom, ker celoto vsega, kar se pripravlja, z vašim zdajšnjim umom v tem trenutku še niste sposobni razumeti. Boste pa lahko razumeli vodstvo vsakega naslednjega koraka.«
Potem je videla, kako se začne graditi nova Zemlja, kako vse poteka na popolnoma drugačen način, kot je bilo to na stari Zemlji. In videla je, kako v tem procesu vsi ljudje opravljajo svojo »nalogo«. Pokazano ji je bilo, da smo bili razporejeni v tri glavne delovne skupine. Ena skupina je imela nalogo, da drži most in pomaga, da čim več ljudi naredi ta prehod v času, ko bodo vrata za to odprta. Druga skupina je imela nalogo, da začne postavljati, graditi nov svet. Tretja skupina je imela nalogo, da zapira vrata staremu in da poskrbi, da nič destruktivnega iz starega sveta, ne pride skozi. V vseh treh skupinah pa so se naloge opravljale tako na fizični kot energijski ravni. Vsaka od teh skupin je bila enako pomembna, vsaka je imela svoj namen. »Kar pa ne pomeni, da prehajanje med skupinami in nalogami ne bo možno. Lahko se bo zgodilo, da boste z eno nalogo pomagali graditi nov svet v fizični obliki, z drugo pa boste v energiji držali zaprta vrata za vse staro. Pomembno je, da vsak prispeva svoje, tam kjer čuti, da lahko da največ. V resnici že zdaj, ker je ta proces že v teku,« je njeno videnje dopolnil njen tokratni vodnik.
»In bo najbrž še trajal nekaj časa, kajne?« je spraševala dalje.
»Seveda«, je nadaljeval starec. »Ne bo šlo čez noč. Nov svet boste zgradili sami in to bo vaše opolnomočenje. Z novo Zemljo boste samo dobili dovolj dobre pogoje, da boste lahko storili to, kar na stari ne bi mogli.«
»Še eno vprašanje imam,« je rekla. »Kaj pa tisti, ki bodo v tem prehodu ostali? Se bodo oni lahko na novo Zemljo premaknili kasneje?«
»Nekaj časa bo prehod še odprt za vse, ki bodo lovili zadnji vlak, od neke točke naprej pa se bodo vrata zaprla in prehajanje na isti način ne bo več možno. Od takrat dalje bo prihod na novo Zemljo možen spet samo tako, da je bilo to doslej. Da boste zaključili eno življenje, odložili fizično telo in se potem utelesili na novem kraju, ki bo seveda lahko tudi nova Zemlja.«
Takrat jo je Indijanec spet pogledal globoko v oči in vedela je, da je v tem trenutku izvedela dovolj. Ko bo čas za novo razumevanje, bo verjetno tudi ona dobila novo usmeritev, tako kot vsi ostali, tokrat pa se je samo še poslovila s ponižnostjo in hvaležnostjo v srcu.
Svet se razdvaja, rojeva se nova Zemlja
Prišla je do svetega kamna v gozdu in se usedla. Nasproti nje je sedel stari Indijanec, moder mož, ki ga je že dobro poznala. Pogledal jo je globoko v oči in ji rekel. »Lahko me vprašaš, karkoli želiš«.