Novice Svet24

Vsako jutro, ko odpre oči, je presenečena in hkrati hvaležna, da je še vedno živa. »Sem kot mali otrok, ki čaka na nove dogodivščine. Magičnost dneva me znova in znova preseneča. Ko ljubiš sebe, čutiš in vidiš druge. Takrat ne obrneš glave stran, ko začutiš, da nekdo tiho kliče na pomoč.« Kako prepoznati občutke drugih, jo je naučila huda življenjska preizkušnja, diagnoza raka dojke. »Težko mi je bilo slišati: raka imate. Še težje mi je bilo živeti po operacijah z bolečinami. Diagnoza je bila zame po eni strani pekel, po drugi nebesa. Obsevanja so bila pekel. Biti med smrtjo in življenjem pa mi je povrnilo tisto, kar sem imela vedno v sebi. Ljubezen – nebesa.«
Rak se ji je prvič pojavil pri petindvajsetih letih, diagnoza pa se ji ponovi na vsakih nekaj let. Boj za življenje jo je, kot pravi, izzval, da se vrne v manekenske vode. Te je v mladosti opustila zaradi drugačnih želja staršev. »Soočala sem se sama s seboj, s svojo neženskostjo. Veliko noči, ko me je tema skrila, sem prejokala. Enkrat zaradi bolečin, drugič zaradi izgube svoje ženskosti. Prišel je odrešilni trenutek, ko sem rekla: 'Dovolj tega stanja!' In ko si zastavim cilj, potem ni več odstopanj. Tako me lahko zdaj vidite, četudi sem onkološka bolnica, kako žarim z neustavljivo življenjsko silo in vam prek fotografij sporočam: 'Zmoreš!'«
Na življenje z rakom se nikoli ne navadimo, vendar pa je Ineza vse tisto trpljenje zamenjala za ljubezen, upanje v dobro in vrednost trenutka. Pravi, da so to njena nebesa. »Dobro z dobrim ti omili bolečine, ljubezen pa ti kaže pot.« V enem svojih prejšnjih intervjujev je zapisala, »da je zelo pomembno, da nikoli ne postaneš razprodana nevesta, najpogostejša napaka velikih potencialov, ki sem jih srečala na svoji poti«. Svoji samskosti ostaja zvesta tudi danes: »Ženska, kot sem jaz, dejansko težko najde moškega sopotnika. Vendar ni težava v moških, težava ali blagoslov je v meni. Skozi vse moje življenje so me moški občudovali, nekateri manj, drugi bolj, vendar ne zaradi moje zunanjosti. V resnici so me občudovali zaradi moje energije. To lahko z gotovostjo potrdim danes pri svojih 55 letih. Moja energija je bila že od nekdaj prvinska, strastna, ognjevita, nepredvidljiva, seksapilna, po drugih strani pa hladna in nedostopna. Vedno stopam po poti, ki si jo sama zastavim, in že od mladih nog si govorim: 'Ineza, ti si glavna igralka v svojem življenju.'«
Pa vendar je dobila pri 38 letih sopotnico, ko je rodila hčerko. »Kristina je za mene čudež, ki mi je bil dan. Zdravniki so mi nosečnost odsvetovali, a tihi glas v meni mi je govoril, da bo vse v redu. Ko sem jo prvič prijela v naročje, so skozi njene oči zrle moje. Čudež – moja Kristina je bila na svetu. In tako je še danes. Zrasla je v čudovito dekle. Počasi bo shodila po svoji življenjski poti in jo podpiram pri vseh njenih odločitvah. Pri nas doma se o vsem pogovorimo. Preden sem se spet odločila za modeling, sem želela slišati Kristinino mnenje. Je zelo ponosna na vsako mojo objavljeno fotografijo ali intervju. Še toliko bolj, ker ima vsaka fotografija na drug način enako sporočilo: 'Zmoreš!'«
Tako kot vsi mi tudi sama v teh koronskih časih ostajata več doma, česar so najbolj vesele njune živalce. S hčerjo pogrešata njune nenačrtovane izlete v neznano, a prav ta se jima je pred nekaj dnevi zgodil, ko sta odšli po nakupih. »Čakala sem v vrsti pred vhodom in opazila starejšega kužka, kako se trese od mraza na skrbno podloženi brisački pod njim. Med nakupovanjem sem pozabila nanj. V teh časih, ko med nami razsaja koronavirus, mi je nakupovanje resnično stresno. Po opravljenem je bil strogi cilj samo domov, pa na koncu ni bilo tako. Že po nekaj metrih vožnje sem v daljavi opazila tistega tresočega kužka, kako s težavo stopica ob stari ženički z velikim nahrbtnikom na hrbtu. Seveda, ustavila sem se in ji ponudila pomoč. Vedela sem, da jo bo odklonila. Ljudje smo prevečkrat preponosni, da bi priznali, da potrebujemo pomoč. Na koncu sem ju varno pripeljala do njunega doma. Hvaležnost je sijala tako iz njenih kot iz mojih oči. Vsakokrat ko mi življenje nakloni, da lahko nesebično pomagam, sem srčno srečna.«
To, da lahko pomaga drugim, je njena največja želja, drugega si ne želi ničesar, saj ima vse že v sebi. Prepričana je, da premore ljubezni za ves svet. »Da lepota pride od znotraj, drži kot pribito. Pa vendar gledamo z očmi, tisti, ki pa jim je vid odvzet, vidijo z drugimi čutili. Zato nam urejen samozavesten videz, nasmeh na obrazu in ljubezen v srcu odpirajo marsikatera vrata. Neznanec nam bo spoštljivo pridržal vrata, fant bo komaj čakal na vnovično snidenje, mož pa se bo znova in znova zaljubljal v vas. Kavalirji niso izumrli, le možnost jim moramo dati, da so lahko kavalirji.«
Ineza skrb za sebe ne razume kot egoizem, temveč kot dolžnost do nas samih: »V ženskem življenju je res veliko preizkušenj. Vendar ne glede na situacijo bi morale najprej poskrbeti zase. Verjemite, vse bo teklo v pravo smer, če boste ve zadovoljne. Ne glede na to, ali ste v zvezi ali samske, je treba s spoštovanjem skrbeti zase. Če ne ljubiš sebe, ne znaš ljubiti naprej niti nisi ljubljen.«