Vse mora biti dovršeno, superiorno, najboljše, ekstra in ne vem kakšne presežnike bi še lahko uporabila.
Ves čas bi morali biti ultra pozitivni. Ja, pa kaj še?!
Samo spomnite se reklam, ko nam kažejo izdelke za nego kože, telesa, počutja, oblačil ..., v katerih nastopajo čudovite ženske ali moški. Z izklesanimi telesi, čudovito poltjo, vedno nasmejani, lepi, čudoviti, skratka »popolni«. Kažejo nam reklame za materialne dobrine, na primer avtomobile; in če imate kakšno šest let staro »kripo«, se ob teh reklamah lahko pogreznete v kavč.
Nedolgo nazaj smo govorili o tem, kako napreduje tehnologija prek računalnikov, telefonov in računalniških programov. Kupiš računalnik, ga prineseš iz trgovine, in že je zastarel. Z avtomobili ni nič drugače. Torej gredo razvoj, tehnologija in napredek v splošnem naprej, in to zelo hitro. Zato lahko marsikdo nasede in se počuti manjvrednega, nesposobnega. Saj tega popolnega izdelka (še) nima ali pa ni videti tako, kot bi ga »sfotošopirali«, in po moderni duhovnosti ni nenehno pozitiven.
A naj vas potolažim in preidem k bistvu: vse v naravi teži k ravnotežju.
NIČ NI SAMOUMEVNO
Ni potrebno, da ste vsepovsod »top«, »oh in sploh«. Bodite tako, da se počutite dobro. Kako se boste počutili, izberete sami. Pričnite izbirati pri drobnih, vsakdanjih stvareh. Izberite zadovoljstvo, bodite ponosni, pohvalite se, ker sta skuhali kosilo, oprali perilo, ga pospravili, pomagali otroku pri nalogah, ga čuvali. Ne, ni samoumevno! Vsak ne more priti do sveže kuhanega kosila. Vi pa ste ga lahko pripravili. Morda ga pripravljate že 20, 30, 50 … let, vsak dan, in si mislite: kaj je to takega! Še enkrat: ni samoumevno. Lahko boste jutri polomljeni in v mavcu od glave do pet, in spoznali boste, da ni samoumevno. Če že avtomatično kuhate kosilo, se vsaj za trenutek spomnite teh besed ter začutite hvaležnost, da lahko skuhate kosilo. Ker ga lahko komu skuhate. Četudi ga pripravljate samo zase ali za mačkona. Enako velja za katerokoli opravilo, dejavnost, ki jo delate tekom dni, mesecev, let …
VSE JE V RAVNOVESJU
Postajajte hvaležni za malenkosti. Saj je hvaležnost visoka vibracija. Spomnite se dogodka, ko ste bili zavestno za nekaj resnično hvaležni. Ko vam je nekaj uspelo, vam je nekdo pomagal. Ko bi temu človeku kar skočili v objem in ga poljubili, tako ste bili hvaležni. Spomnite se tega občutka, ki napolni dušo. In tako ga zavestno vadite vsak dan. Vadite občutek hvaležnosti.
Iz hvaležnosti za malenkosti boste spoznali, da ni potrebno, da je vse superiorno!
Pa še to, kar uči veliko današnje moderne duhovnosti – da je treba biti ves čas pozitiven.
Pozitivna čustva, ne smete se jeziti, preklinjati, biti žalostni …, saj moramo biti danes vsi pozitivni!
Napaka! Kot sem rekla – vse teži k ravnovesju. Tudi v naravi ni ves čas dan ali noč, 24 ur, vedno in povsod. Menja se, teži k ravnovesju. Zato, dragi moji, lepo in mirno bodite slabe volje, in če vas jezi in čutite potrebo, da bi vse skupaj nekam poslali – dajte. Čustva je treba izraziti. Poskušajte delovati le v smeri, da z izražanjem sojih čustev ne prizadenete ljudi okoli sebe. Izrazite čustva, tudi tista, ki jih pojmujemo kot negativna. Priznajte si, bodite žalostni, jezni, razočarani, togotni, besni …, saj smo samo ljudje. Čustva imajo namen, da nam pokažejo, kje smo.
Bistvo je, da se ne marinirate dneve in noči v sveti jezi ali žalosti, temveč da to izrazite, se »spihate«, potem pa poiščete ravnovesje – svetle plati, in poskušajte priplezati po tej čustveni lestvici malo višje, proti veselju, ali višje, proti hvaležnosti. Saj je nemogoče, da bi bili samo in zgolj veseli ter pozitivni. Tudi najbolj duhovni ljudje (na primer Dalajlama) niso nenehno nasmejani in veseli. Tudi sami duhovno rastejo, ko imajo težave, ki jih prepoznajo, ozavestijo in jih poskušajo rešiti.
Skratka, povzetek in smisel vsega skupaj je: nič ni narobe z vami, če niste ultra pozitivni, če ste včasih slabe volje, imate svoje težave – saj nismo na pravem planetu, da bi šlo na tak način.
Podobno je menda v onostranstvu, kjer bivajo brezskrbne duše in nimajo naših zemeljskih izzivov. Mi pa smo prišli v fizični, materialni svet in vsakodnevne izzive, težave, ki jih imamo, imamo z namenom. Kot imamo z namenom tudi smeh, veselje in ljubezen ter vso paleto vmes.
Kako bi bili ves čas pozitivni, če še Dalajlama ni?
Vsak od nas na vsakem koraku doživlja bombardiranje s popolnostjo. A kaj sploh popolnost je in kaj za koga pomeni, je že drugo vprašanje.