Potem ko je Jernej Tozon v spomladanski karanteni užival doma, se naspal in veliko časa preživel v naravi, se je zdaj odločil, da se spet vrne v službo. »Nekaj tednov je sicer zanimivo, da uživaš brez dela, a se tudi tega naveličaš, zato sem se vrnil v vrtec. Ko sem pred šestimi leti najprej vzel brezplačni dopust, sem bil prepričan, da se bom po letu ali dveh vrnil. A številni nastopi in neprespane noči mi tega niso dovoljevali. Velikokrat sem šel po nedeljskem nastopu naravnost v vrtec, saj se je moj delavnik začel že ob petih zjutraj, in bilo je res prehudo. Potreboval sem počitek, ki se je razpotegnil na celih šest let.«
Trenutne krizne razmere pa so Jerneja spet vrnile k malčkom v vrtec. »Z njimi resnično uživam. Tako kot prej imam tudi zdaj skupino najmlajših v jaslih. Prve tedne je bilo kar malo naporno, saj so to otroci, ki se prvič za dlje časa ločijo od svojih mamic, zato je kar nekaj joka. Seveda so ti otročki še v pleničkah in je treba poskrbeti tudi za to, da so previti in nahranjeni,« pojasni pevec, ki je zdaj zaposlen za nedoločen čas, kar mu ob trenutnih razmerah zelo ustreza. »Seveda si želim, da bi se čim prej lahko vrnili na oder, vendar pa sem prepričan, da bom vsaj na začetku ohranil tudi službo, potem bomo pa videli, kako in kaj. Ne bom delal nekih dolgoročnih načrtov, ki so v teh čudnih časih zelo nehvaležni.« Jernej je trenutno sicer doma, saj zaradi omejitev v njihovem vrtcu delujejo samo trije oddelki. »Komaj čakam, da bo spet vse normalno in da se vrnem k svojim malim junakom, ki jih že pošteno pogrešam,« pravi in dodaja, da mu je čas doma prišel prav tudi zato, ker je tudi on zbolel za covidom-19. »Priznati moram, da ni bilo prav enostavno. Najprej sem začutil bolečine v križu, imel sem težave z vidom, nastopila sta glavobol in visoka temperatura. Res je bilo hudo, kot bi preboleval dve gripi hkrati. Trajalo je dva tedna in res sem se slabo počutil. Še vedno imam težave z dihanjem, in ko grem v hrib, me kar malo zmanjka. Moja partnerica Eva je sicer izgubila vonj in okus, je pa virus ni položil v posteljo. Nisem si predstavljal, da je potek te bolezni tako resen, in niti pomisliti ne smem, kako bi bilo, če bi imel še kakšne druge pridružene bolezni.«
