Pri Klemnu Lampiču, ki ima iz prvega zakona desetletnega sina Naja, je po končanem šovu MasterChef Slovenija vse potekalo z neverjetno hitrostjo. Simpatična 27-letna vzgojiteljica Sara, ki ga je videla na televiziji, se je opogumila, mu pisala in povedala, da ji je všeč. Čez nekaj dni sta se dobila in kmalu začela živeti skupaj. Konec lanskega leta jo je zasnubil, februarja sta se poročila, maja pa se jima je rodila hčerka Ela. »Pri naju je bilo vse zelo hitro in všeč mi je, da se je razpletlo tako, kot se je. S Saro sva res ustvarjena drug za drugega, saj sva se našla na vseh področjih. Pustila je službo v vrtcu in prevzela sva naš družinski lokal, v prenovo katerega sva vložila kar nekaj denarja. Sledila je poroka, za katero še danes ne vem, koliko denarja je šlo, a o tem niti ne razmišljam preveč, saj sem neizmerno srečen. Kmalu po tistem pa je udarila epidemija in vrata gostinskih lokalov so se zaprla. Sara je bila v veselem pričakovanju, zato sem bil po eni strani vesel, da sem bil več časa doma in da sem ji lahko posvečal veliko pozornosti, kot jo potrebuje vsaka bodoča mamica. Po drugi strani pa je bilo tudi nekaj negotovosti glede prihodnosti,« pravi Klemen, Sara pa doda: »Toliko kot letos spomladi še nikoli nisem gledala poročil. Bližal se je namreč datum poroda in vse do konca sem upala, da bo Klemen lahko z menoj. A rodila sem sama. To, da postaneš mama, je nekaj posebnega, a žal trenutka, ko dvojino nadgradiš z malim bitjem, ki je rojeno iz ljubezni, nisem doživela. To mi je bilo pri porodu tudi najhuje. Se je pa mali princeski kar malo mudilo na svet, saj sem rodila predčasno. Na srečo je bilo osebje v porodnišnici zelo prijazno. Klemen naju je lahko po porodu vsak dan obiskal za urico, prav poseben pa je bil trenutek, ko sva z Elo zapuščali porodnišnico. Pred vhodom sta naju čakala najina fanta – Klemen in Naj. Najev prvi stik s sestrico je bil zelo čustven in že takrat sem spoznala, da bo ta bratsko-sestrska naveza zelo močna. S Klemnom se vseskozi trudiva, da Naja enakovredno vključujeva v družino, in poskrbela sva, da nima razlogov za ljubosumje. Je zelo ljubeč deček in do sestrice se obnaša zelo pokroviteljsko. Rad jo pestuje, zaskrbljen je, če joka, in vedno skrbi, da ima dudo, ko si jo zaželi. Seveda pa jo zdaj že nauči tudi kakšno neumnost, denimo, kako je zabavno, če med jedjo pljuvaš hrano. Zdaj je že tako daleč, da jo moram po končanem obroku odnesti naravnost pod tuš.«
Mamica še prizna, da je nekoliko utrujena, saj se Ela ponoči zbuja. »Primanjkljaj spanca skušam nadoknaditi podnevi in hodim skupaj z Elo spat tudi jaz, včasih pa zanjo poskrbi Klemen, da se malo naspim. Vsakokrat ko se Ela premakne ali sanja, se zbudim, medtem ko Klemen tako trdno spi, da je ne sliši niti, ko joka.«
Ele mamica ne doji več, ker nima dovolj mleka, poleg tega pa dojenčica že prehaja na trdo hrano, za katero običajno poskrbi očka. »Zdaj se igramo z različnimi sadnimi kašicami, ki jim že dodajamo piščanca in teletino. Poskušam pripraviti kaj posebnega, a nimam kaj dosti izbire, saj se mora dojenček počasi navajati na različne vrste hrane in okuse. Z zdravo zelenjavo so nas vse do zdaj zalagale babice, se bom pa tudi pozimi potrudil, da bom prišel do lokalnih pridelkov,« pojasni Klemen in prizna, da si je po tihem želel, da bi dobil punčko, čeprav je bil prepričan, da bo dobil še enega fanta. »Res sem najsrečnejši človek na svetu. Za prestolonaslednika sem poskrbel, zdaj pa je prišla še očkova princeska. Žena mi je že prepovedala hoditi v trgovine z otroškimi oblačili. Še sreča, da so zdaj zaprte. Kadar me je poslala po kakšno malenkost, sem se vrnil domov s tremi vrečkami oblačil. Zelo uživam, ko nakupujem oblačila za svojo hčerko.«
Seveda pa je Klemen zelo navezan tudi na sina Naja, celo isti gel za urejanje pričeske uporabljata, čeprav Naj trdi, da je njegova pričeska lepša. »Ko Ela spi, se do popolnosti posvetiva Naju. Skupaj se igramo, zabavamo, poskrbimo pa tudi za šolo, ki zdaj poteka na daljavo, kar pa ni ravno preprosto.«
Zvečer pa si mlada starša vzameta čas tudi zase. Klemen pripravi kaj dobrega za jesti, spijeta kozarec vina in se pogovarjata. To so tisti trenutki, ki si jih vzameta zase, in tako gojita ljubezen, ki oba osrečuje. »Letošnje poletje smo veliko časa preživeli na morju, na Krku, kjer imajo Sarini starši nepremičnino. Lepo nam je bilo in smo res uživali, na trenutke celo razmišljam, da bi tam lahko tudi živeli,« je prepričan Klemen, ki se je vendarle moral spopasti tudi s tekočimi težavami. »Koronakriza nas je res dobro usekala. Potem ko smo po končani karanteni odprli lokal, so vsi govorili, kakšna gneča bo, a daleč od tega. Ljudje so v tem času, ko so morali ostati doma, ubrali drugačen življenjski slog. Ugotovili so, da raje ostanejo doma in kar na domačem vrtu priredijo piknike z družino in prijatelji. S Saro sva veliko časa razmišljala, kako naprej, dokler ni padla odločitev, da lokal zapreva. Preprosto ni bilo več računice. Čeprav je bil lokal zaprt, pa je bilo še vedno ogromno stroškov. Letos so odpadli tudi festivali, na katerih sva lani s Saro pripravljala različne dobrote in ob tem resnično uživala.«
Vendar pa Klemen ni obupal in tudi zdaj ne počiva, saj ima še veliko idej, ki jih mora uresničiti. »Včasih se zbudim sredi noči in si grem zapisat kakšno zanimivo zamisel. Zdaj sva ravno na pragu zanimivega projekta. Dela v gostinstvu sem se po dvajsetih letih ogromnega odrekanja malo naveličal, pa še časi so dokaj negotovi, zato je treba hrano pripeljati do potrošnikov s prodajo v trgovinah, kar v zadnjem času počne vse več Slovencev, med katerimi so tudi priznani kuharski šefi. Porodila se mi je zamisel, da bi potrošnikom ponujal že pripravljeno govejo juho in še tri druge enolončnice, ki ne vsebujejo aditivov in drugih primesi, ki običajno podaljšajo rok trajanja. Naše juhe, ki so že prestale analize, bodo namreč primerne za uživanje dva tedna, trudim pa se, da bi bilo to še dlje. Razmišljam tudi, kako bi lahko izkoristil veseli december, in z enim od trgovskih centrov se dogovarjam, da bi pri njih postavil stojnico, na kateri bi poleg juh ponujal tudi tatarski biftek, francosko solato in potratno potico. V teh časih je res težko, saj ne vemo, v kakšno smer bodo šle nakupovalne navade Slovencev. Se bodo kljub bližajočim se praznikom veliko zadrževali doma? Si bodo privoščili bogato obloženo mizo? Ali pa bodo bolj varčni kot prejšnja leta?«
