Prisrčna mladoporočenca nista ničesar prepustila naključju, saj je bila poroka načrtovana do zadnje podrobnosti. »Včasih kdo vpraša, ali ni Saša morda premlada, saj je pred dnevi dopolnila šele 21 let. Prepričana sva, da ni. Zaljubljena sva, že nekaj časa živiva skupaj in spontano sva začutila, da morava narediti korak naprej. Saša ni žurerski tip, jaz pa sem se ponočevanja in žuriranja naužil v študentskih letih, zato mi bolj umirjena zveza kar prija,« pove srečni mož Alex Volasko. Kljub temu pa si je privoščil pravo fantovščino in se dostojno poslovil od samskega stanu. »S prijatelji smo se odpeljali v Bratislavo in tam neizmerno uživali. Malo smo žurali in pili ter uživali v odlični hrani. Je pa bilo vse pod nadzorom. Še deklet na poziv si nismo privoščili, pa čeprav so se mnogi čudili, saj naj bi bile v slovaškem glavnem mestu zelo poceni, za nameček pa še lepe,« navihano pripomni pevec.
Dekliščino po svojem okusu pa je imela tudi Saša. »Nikoli nisem bila prav žurerski tip, zato dekliščine v klasičnem pomenu besede nisem imela. Sva se pa dobila z mojo pričo, s katerim prijateljstvo traja že vse od srednje šole. Šla sva na večerjo, kjer sva uživala v kulinariki in se veliko pogovarjala. Ta trenutek bo zame ostal v večnem spominu in ga ne bi mogla nadomestiti nobena dekliščina.«
Skupaj po nakupih
Mlad par pove, da je bil zadnji teden pred poroko sicer malo stresen, čeprav sta se organizacije poroke lotila dovolj zgodaj. »Jaz sem svojo obleko izbrala že novembra in se odločila za prvo, ki sem jo pomerila. Seveda sem pomerila še nekaj drugih, a tista prva je bila res nekaj posebnega, s čimer se je strinjal tudi moj oče. Poročna obleka je bila darilo mojih staršev. Alexa seveda ni bilo zraven in je obleko videl šele tik pred obredom, kot veleva stara tradicija,« je vesela Saša.
Z nakupom ženinove obleke pa je bilo dela še manj. »Saša je šla z mano, saj vraže o tem, da nevesta ne sme videti ženinove obleke pred poroko, ne držijo. Po nakupih sva šla dober teden pred poroko in dokaj hitro sem ugotovil, katera bo prava. Potem sva sicer prehodila še vse nakupovalno središče, a sva se vrnila v prvo trgovino. Sam sem glede obleke dokaj racionalen. Izbral sem klasično in tako, da jo bom lahko uporabil tudi na nastopih. Saša mi je zagotovila, da se dobro sklada z njeno obleko, kar sem ji tudi verjel.«
Vsak v svojem apartmaju
Zgodba zase pa je njuna izbira kraja poroke. Saša je na spletu poiskala deset najbolj priljubljenih lokacij v Sloveniji. »Sprva sva se nameravala poročiti v Žički kartuziji, a so nama povedali, da so zaradi nastalih razmer vsi obredi tam letos odpovedani. Na koncu sva se odločila za Štanjel, ki je bil po mojem prepričanju res prava izbira,« pravi Alex. »Lahko bi rekel, da sem kraški tip človeka, saj mi je všeč vse, kar je povezano s Krasom – od pokrajine, arhitekture, podnebja do pršuta in terana. Zato izbira niti ni bila težka. Sicer jo je nekaj dni pred poroko zagodla nevihta in poplavila nekatere prostore, a med njimi ni bilo viteške dvorane, kjer je potekalo poročno slavje. Seveda sva to takoj, ko je prišla v javnost novica, preverila.«
Izbira jedilnika je bila tudi ena izmed pomembnih odločitev ženina in neveste. »Med svati, bilo jih je natanko toliko, kolikor dovoljujejo pravila NIJZ, ni bilo niti enega vegetarijanca, je pa vegetarijanka moja žena, zato smo se dogovorili, da zanjo pripravijo jedi brez mesa,« veselo pomežikne Alex, ki se je s Sašo odpravil v Štanjel že dan pred poroko. Vendar sta na predvečer poroke, tako kot se spodobi, prespala vsak v svojem apartmaju. »Moja babica je imela sprva še idejo, da bi ženin prišel pome, a midva že nekaj časa živiva skupaj in nisva preveč navdušena nad temi starimi običaji, kar so vedeli tudi svatje,« je odločna Saša.
Ostal je brez besed
Ko je Alex na poročni dan zagledal svojo nevesto, je ostal – verjetno prvič v življenju – brez besed. V prelepi dolgi beli obleki je bila pravljična. Šopek, sestavljen iz različnih kremastih in rožnatih odtenkov v nekoliko neobičajni obliki, je dodal piko na i. Oba obreda sta bila čustvena in Saši so pritekle solze. Izmenjala sta si prstana. Njeno roko krasi prelep tanek obroček s kamenčki, ki se dobro ujema z njenim zaročnim prstanom, Alexov pa je klasičen obroček, za katerega sicer pravi, da ga bo nosil, čeprav mu bo to predstavljalo nekaj težav pri igranju kitare. Mladoporočenca sta bila dosledna tudi pri izbiri glasbe, kar glede na to, da sta oba glasbenika, niti ne preseneča. »V cerkvi je zapela vokalna zasedba Il divji, na civilnem obredu na Ferrarijevem vrtu pa Počeni škafi, ki igrajo glasbo, ki nama je obema všeč. Sprva sva bila prepričana, da nama bo na poročnem slavju igral bend, a se nekako nisva mogla odločiti, na koncu pa je za zabavo poskrbel DJ Dady, ki to odlično obvlada, zraven pa je poskrbel tudi za šaljive vložke.«
Vrhunec večera pa je bila poročna torta, ki je prepotovala dolgo pot. Torto so namreč pripeljali iz Verone. »Izdelali so jo v eni najboljših slaščičarn daleč naokrog. Bila je sestavljena iz več manjših tort in, tako kot se za poročno torto spodobi, tudi lepo okrašena. O okusu ledene torte, kot so jo poimenovali, pa sploh ne gre izgubljati besed, saj je bila fantastična.«
Zabava je potekala do zgodnjih jutranjih ur, ko je Alex ženo odnesel v apartma, v katerem sta preživela prvo poročno noč. Za to, da je bil dogodek ovekovečen tudi na fotografijah, je poskrbel priznani poročni fotograf Alen Karupović, ki sicer živi v Vietnamu, a vsako leto fotografira tudi nekaj porok v Sloveniji. Čestitkam na novi življenjski poti pa se pridružujemo tudi v našem uredništvu.
