Novice Svet24

Vsakdo se v življenju kdaj spotakne, pade, vsakdo se rani. To je normalno. Ni pa treba ostati na tleh.
Ni se treba obnašati kot majhen otrok, ki pade in joka: »Ne molem, ne molem …« Kot starši, ko otrok pade, kaj naredimo? Spodbujamo ga, govorimo mu, da zmore, popihamo mu rano, ga potolažimo … In zato vas spodbujam – življenje ni tako temno, in je vredno … vstati, vredno je iti naprej …
V življenju človek prestaja preizkuse in ima večkrat priložnost reči: »Dovolj je, ne morem več.« Samomor vidi kot odrešitev. Vendar se mora človek zavedati, kakšno trpljenje pusti za seboj. Družina, ki ni imela priložnosti, da bi se poslovila, dolgo časa ostaja v žalosti. Pogosto so ljudje zlobni in iščejo krivca, zakaj je nekdo naredil samomor. Obtoževanje pušča težko sled za sabo.
Le kdor ne zaupa v nekaj več, v podporo stvarstva, v vodstvo angelov, ima občutek, da je sam in osamljen – in obupan.
To zgodbo ste verjetno že slišali, pa vendar:
Stvari niso vedno takšne, kot so videti.
Dva potujoča angela sta se ustavila, da bi prespala noč na gradu pri premožni družini. Družina pa je bila kruta, zato angeloma ni dovolila, da bi prespala v grajski sobi za goste, temveč jima je ponudila prazen prostor v grajski kleti. Ko sta si pripravila ležišče na trdih tleh, je starejši angel videl luknjo v steni in jo zadelal. Ko ga je mlajši angel vprašal, zakaj je to storil, mu je starejši odgovoril: »Stvari niso vedno takšne, kot so videti.«
Naslednjo noč sta angela spala v hiši zelo revnega, a gostoljubnega kmeta in njegove žene. Potem ko sta angeloma povedala, kako malo hrane imata, sta jima dovolila spati v svoji postelji, da bi si privoščila miren nočni počitek. Ko je naslednje jutro vzšlo sonce, sta angela našla kmeta in njegovo ženo v solzah. Njuna edina krava, katere mleko je bilo njun edini vir dohodka, je mrtva ležala na tleh.
Tedaj se je mlajši angel razjezil in vprašal starejšega: »Kako si mogel dovoliti, da se je to zgodilo. Druga družina je imela malo in je bila pripravljena deliti prav vse, ti pa si dovolil, da ji je poginila krava.«
»Stvari niso vedno take, kot so videti,« mu je odgovoril starejši angel. »Ko sva spala v grajski kleti, sem videl, da je bilo v tisti luknji v steni shranjeno zlato. Ker pa je bil gospodar tako pohlepen in ni bil pripravljen deliti svojega bogastva, sem mu luknjo zadelal, tako da zlata ne bo našel. Ko sva drugo noč spala v kmetovi postelji, je smrt prišla po kmetovo ženo. Namesto nje sem žrtvoval njuno kravo. Stvari niso vselej videti takšne, kot so.«
Zato, če vam je danes 'poginila krava', ne obupajte, ker stvari mogoče niso takšne, kot so videti ta trenutek. Ne veste, pred čim ste bili obvarovani.