Dejstvo je, da smo ljudje večdimenzionalna bitja in ena izkušnja se lahko pojavlja na več nivojih in na več načinov. Ljudje s svojim razumom običajno zaobjamejo le majhen del svoje realnosti in ta omejitev onemogoča videnje širše slike.
Prav zaradi tega večina ljudi običajno ne razume, kako si je lahko njihova duša izbrala izkušnjo trpljenja na kateremkoli nivoju. Vzemimo za primer zavest duše, ki si je izbrala izkusiti veselje v vseh niansah tega čustva. Da bi bila ta izkušnja celostna, je potrebno poznati njeno celotno lestvico. Morda si boste lažje predstavljali, če to ponazorim na primeru barvne lestvice, kjer je veselje največkrat povezano z rumeno barvo.
Nešteti odtenki
Rumena barva ima nešteto odtenkov in, da bi postali poznavalci rumene, je potrebno spoznati vse odtenke rumene barve, tako v njeni najčistejši obliki, pa v tisti grozni drekasto rumeni in tudi v njeni odsotnosti, ki jo najdemo v črni. Enako je s čustvom veselja. Nešteto odtenkov je mogočih in celostna izkušnja veselja vključuje tudi njegovo popolno odsotnost.
To je izkušanje dualnosti. Da bi lahko zaobjeli celostno izkušnjo, je potrebno poznati absolutno veselje na eni strani in njegovo popolno odsotnost na drugi. V odsotnosti ljubezni, se lahko ogromno naučite o ljubezni sami. V temi veliko lažje in hitreje opazite lastnosti svetlobe, ko se ta pojavi. Da bi lahko svobodno izbirali, je potrebno poznati in pridobiti izkušnjo na vseh nasprotnih polih. Prav zato se izkušnje ponavljajo, a v drugačnih odtenkih. Širša slika in načrt, ki ga hrani zavest duše največkrat ni dosegljiva osebnosti, zato se le-ta nenehno sprašuje kaj, zakaj in čemu se dogajajo neprijetne izkušnje.
S pojavom »new age« gibanj in duhovnosti, se je velikokrat del osebnosti in predvsem vsa pozornost usmerila iz negativnega v pozitivni vidik razmišljanja, čustvovanja ter čutenja. Če si čutil in izražal »negativna« čustva, misli ali vibracije, nisi bil duhoven. Tako se je zatrl en pol na račun drugega. Ljudje so meditirali, pozitivno razmišljali in čistili vse »negativno«. Kmalu se je izkazalo, da ta pot nikakor ne vodi v celostnost in integracijo lastnega bitja. Danes se nas že veliko učiteljev, coachev in terapevtov posveča integraciji tako imenovane sence; negativnega, ki je v resnici le del nas samih in naših izkušenj na mnogih nivojih zavesti.
Dva volkova
O tem govori tudi stara indijanska zgodba o dveh volkovih.
Nekoč sta se skozi gozd sprehajala stari Indijanec in njegov vnuk. Dedek je vnuka učil modrosti za življenje in mu povedal zgodbo.
»V vsakem človeku se odvija nenehen boj med dobrim in zlim. To je zato, ker v njem živita dva volkova,« je povedal Indijanec.
»Kakšna volkova,« je zanimalo vnuka.
»Eden je črn in hudoben. Narejen je iz strahu, zavisti, jeze, lažnega ponosa, zahrbtnosti, hinavščine, pohlepa, negativnih misli in krivice. Drugi pa je svetel in dober. Narejen je iz radosti, veselja, ljubezni, upanja, dobrote, velikodušnosti, srčnosti, vere, resnice.«
»Kateri volk pa zmaga?« je zanimalo vnuka.
»Tisti, ki ga boljše hraniš,« je pojasnil dedek.
Zlobni volk nikoli ne umre, je del tkanine iz katere je stkano naše vesolje dualnosti. Naša izbira iz dneva v dan pa je tista, ki dobremu volku omogoči, da je zdrav in močan. Ta izbira je svobodna volja, ki jo je potrebno zavestno krepiti in negovati.
Tu se zgodba šele prične. Oba volkova sta potomca istih staršev in torej del iste družine. Bolj konkretno to pomeni, da imajo vsa čustva isti izvor in so se z razcepitvijo v dualnost razdelila na tisto, kar imenujemo pozitivno in negativno. Tako na veselje gledamo kot na nekaj pozitivnega, njegovo nasprotje pa so čustva žalosti, melanholije, malodušja, obupa ... To so neprijetna stanja, ki jih ljudje neradi občutijo, saj so pasivna, težka in zato negativna. Duša, ki se je torej odločila, da spozna veselje v vseh njegovih odtenkih, bo izbrala situacije, v katerih bo preko osebnosti v fizičnem svetu lahko izkušala tudi popolno odsotnost veselja.
Tranformacija in ozaveščenje
Ker pa govorim o več dimenzijah in različnih nivojih zavesti, ni nujno, da ste vse te nivoje doživeli na fizični ravni, v tem življenju. Bolj kot se odpirate sebi, bolj kot se poglabljate vase in krepite povezavo z višjim jazom ter dušo, bolj se tudi nepredelane in neosvojene lekcije drugih izkušenj in inkarnacij prebijajo v vašo zavest. Situacije v katerih se v tem življenju vrtite v krogu, so del tega procesa in takrat lahko prepoznate, da predelujete žalost tega življenja in mnogih drugih.
V praksi to pomeni, da najprej transformirate, predelate in ozavestite lastno žalost te inkarnacije, nato žalost prejšnjih inkarnacij, lahko se pojavi žalost, ki jo nosite v svojih genskih zapisih, pa kolektivna žalost kulture, ki ji pripadate. Ko greste zares globoko, se lahko sprosti tudi globoka žalost, ki je del vibracije duše in njenih izkušenj v različnih delih galaksije.
Ko se takšnim čustvom prenehate upirati, ko jih povabite v svojo zavest, jim dovolite, da se prelijejo skozi vas, jih s tem zaobjamete v vsej njihovi polnosti ter lahko rečete, da zares poznate globino žalosti, obupa, melanholije … takrat globoko v sebi začutite, da takšne izkušnje ne potrebujete več, ker jo poznate. Ozavestili ste jo v celoti. Ko ste celostno zaobjeli posamezno čustvo in ga izkusili na več nivojih, se mu niti ne upirate več, če se znova pojavi in takrat se tudi osebnost ne upira, ampak le preda in sprejme naslednji spiralni zavoj izkušnje.
V vsakdanjem življenju to pomeni, da si je potrebno dovoliti čutiti vsa čustva. Dovolite jim, da se prelivajo skozi vas in največkrat je to vse, kar je potrebno. Drama in težave nastanejo takrat, ko se upirate temu toku. Zapomnite si, da so čustva kot valovi. Ne morete jih zaustaviti, lahko pa se na njih naučite surfati.
