Dejansko pa je srečo moč najti v »dajanju«. To je za mnoge malo težje razumeti – dajati, ne da bi kaj dobili v zameno, brez pričakovanj. Ne pozabimo, da dobro delo samo po sebi osrečuje.
Sreča je povsod okoli nas, v vsaki sapici vetra, v dišečih cvetovih, v višavju gora, v vsemogočnih oceanih, zlita je z nami, je v nas samih, saj je vse to del nas in mi smo del vsega tega. Majhni otroci to še kako dobro vedo, dokler jih življenje z vključenimi akterji ne preoblikuje. Veselijo se vsega, kar počnejo, v vsakem izzivu neizmerno uživajo, ne merijo ga z uspehom ali neuspehom, zanje je vse uspeh. Vse so izkušnje raziskovanja, tako sebe kot vsega neznanega. Ne hrepenijo po materialnih stvareh. Srečni in zadovoljni so s tem, kar imajo. Osrečujejo se z vsem, kar delajo. V vsaki stvari doživljajo smisel nečesa vrednega, lepega, navdihujočega.
VEČNI ISKALCI
Kdor srečo išče, je ne bo nikoli našel. Sreča pride, ko najmanj pričakujemo. Sreča ne pozna časa. Je nepredvidljiva in ni samoumevna. Zanjo se je treba malce potruditi. Sreča je kot metulj, ki ga ne moreš uloviti, če pa mirno obsediš, lahko sede nate.
Sreča je lahko v marsičem, ni nujno nekaj velikega, s čimer bi se hvalili, dokazovali. Včasih se vedemo, kot bi bila v življenju najpomembnejša udobje in razkošje, se pred drugimi postavljati, kaj vse imamo, čeprav za svojo resnično srečo potrebujemo le nekaj, nad čimer smo navdušeni. Tisto navdušenje, ki nam daje krila, da bi poleteli v prostrano in neskončno svobodo, samo leteti in leteti brezmejno, brez okovja omejitev, pohlepa, negativnosti, nevoščljivosti, ki nam onemogoča stik s srečo. Človek, ki misli le nase in v vsem išče le dobiček in korist, ne more biti srečen. Sreča ga ne »obišče«. Če pa ga že, ga z namenom, da bi s tem prenehal in deloval drugače. Če se to ne zgodi, se tudi sreča od njega poslovi. Univerzum ne nagrajuje nikogar, ki bi karkoli delal na račun nekoga drugega, vsaj ne dolgoročno. Prej ali slej bo izstavljen »račun« (beri: lekcija) za taka dejanja.
NEOPISLJIVI OBČUTKI
Ko smo v teh brezmejnih občutkih sreče, ki kar kipijo iz nas, si želimo to srečo deliti z drugimi, ne s hvaljenjem, temveč podeliti ta krasen notranji občutek, ki ga čutimo v sebi. Verjamem, da je skoraj vsak izmed nas kdaj doživel take lepe občutke sreče in veselja. Ni jih mogoče opisati, težko razložiti, treba jih je doživeti, občutiti.
Sreča je v majhnih stvareh, v prijazni besedi, lepem nasmehu, sočutju in toplem objemu. Sreče vam nihče ne more dati, tudi vas ne more osrečiti, če niste že sami srečni.
"Človek spozna, da je bil srečen šele, ko bega po ruševinah izgubljene sreče."