Pojdi preko vseh meja. Zavedaj se, da te v resnici vedno meji samo tvoja interpretacija nečesa oziroma to, kako gledaš na določeno stvar. Ničesar na tem svetu si ne lasti. Ne značajskih lastnosti, ne materialnih dobri, ne izkušenj, ne ljudi …Ničesar. Dokler nekaj interpretiraš kot svoje – kot da si to ti, se močno omejuješ. Nič od prej naštetega ne more biti tvoje, ker ti samo si. Živiš, prehajaš in se izkušaš, skozi različne vidike tega obstoja.
Šele ko si ničesar ne lastiš, se tudi ničesar več ne bojiš. Večina strahov je vezanih na določen vidik obstoja, ki ga nočeš izkusiti oziroma ga na vsak način hočeš obdržati. V točki, ko se zavedaš svoje brezmejnosti in se na ničesar ne opiraš, pa lahko tudi začutiš, da je kakršenkoli strah popolnoma nepotreben. Ničesar se ti ni treba bati, saj so vse kar izkušaš, samo stanja, ki se slej ali prej, na takšen ali drugačen način, preobrazijo. Tvoja naloga je le, da se zavedaš sebe znotraj vseh stanj, ki jih doživljaš in jih vedno znova tudi spuščaš. Tako nikoli ne obtičiš.
Dokler pa se boriš proti določenim stanjem oziroma od njih celo bežiš, pa si njihova ujetnica. Z borbo in bežanjem se teh stanj žal ne moreš osvoboditi in so tako praktično ves čas za tvojim hrbtom. Tako povzročajo številne neprijetne občutke tesnobe, žalosti, ujetosti, jeze, strahove … Ključnega pomena je, da se z njimi soočiš na sočuten način. Da si jih zgolj priznaš, da jih vidiš in da jih ozavestiš. Zavedaj se tudi, da ti večina stanj, katerih se bojiš, resnično tudi ni treba izkusiti.
Za primer vzemiva tvoj trenutni strah, ki ga imaš. Dovoli si najprej priznati ta strah in ga začutiti. Nato si priznaj, da ti ta strah že številna leta pripoveduje laži in neresnice, zaradi česar te drži v pesti. Odloči se, da tem lažem ne boš več nasedala in mu ob naslednji grožnji zgolj reci, da je DOVOLJ! Da ga ne rabiš več, da veš, da ni resničen in nato stopi preko njegovih meja – kot da bi zaplaval izven burnih valov. Ko zaplavaš stran, ta strah vidiš iz drugačnega zornega kota. Tokrat veš, da pred njim nisi zbežala oziroma ga potlačila, saj ga imaš še vedno na očeh (si ga torej ne prikrivaš), vendar ni več strašen in ne omejuje tvojega delovanja. Na popolnoma isti način se lahko soočiš z vsemi oznakami in definicijami, ki jih imaš o sebi.
Zelo dobro se zavedaj, da ti na tem svetu prav nikomur ni treba karkoli dokazovati. Pred ničemer ti ni treba zbežati ali se skriti. Ničesar ti ni treba zatreti ali prikriti. Samo obstajaj in se izkušaj. Vedno znova ko zaplavaš v nove vidike in izkušnje, pa se resnično zavedaj sebe in tako poskrbi za to, da si izkušnje ne boš nalepila nase. Kot že sama veš, vsaka nalepka ali definicija (ne glede na to, kako je sprva lepa, pozitivna), sčasoma lahko postane velik zapor. Zato bodi zavestna – ves čas. Ti samo obstajaš, vse ostalo pa so zgolj izkušnje in vidiki, ki ne predstavljajo tebe. Ne dovoli, da te kateri koli izmed vidikov prepriča, da je on ti in te tako ulovi v svojo zanko. To ne pomeni, da ene in iste izkušnje ne smeš izkušati večkrat. Lahko jo izkušaš celo svoje življenje, le z zavedanjem, da ne pripada tebi, te ne definira in da jo posledično lahko kadarkoli izpustiš.
Kadar ti je najtežje, pa se samo zavedaj, da nobeno stanje ne traja. Vsako stanje se slej ko prej preobrazi in preoblikuje. Ti pa si nekaj večnega – nekaj, kar obstaja že od nekdaj in bo obstajalo večno.
Kanalizirano sporočilo nadčutnega sveta: »Draga …
Draga izjemna duša, ki to bereš, išči svojo pot. Išči novo in drugačno pot. Vedno znova presegaj vse meje in definicije, ki jih preko že do sedaj doživetih izkušenj ustvarja tvoj razum.