Naše mnenje glede čarobnosti smo kupovali ob gledanju televizijskih nadaljevank in zgodb, ki smo jih ponotranjili in jih vzeli kot resnico … ki pa ni resnica.
Spomnimo se, da nam kot majhnim otrokom čarobnost ni bila tuja, dokler nismo začeli gledati na življenje kot nekaj težkega, groznega in trpečega.
Zaklenili smo se v svoj trdni svet realnosti in vse je postalo naenkrat težje. In v takih časih si niti ne upamo in ne drznemo pomisliti na čarobnost, ki jo lahko ustvarimo, saj smo si življenje ustvarili kot težko.
Sem lenoba in butelj?
Največji problem, ki ga delamo, je ta, da zaključujemo stvari - in takrat je končana priložnost, da bi lahko karkoli spremenili. Prepričanja, ki so nam jih nekateri starši, stari starši, okolica in šola predali, na primer: ne zmoreš, lenoba, butelj, nesposobnež, kreten, si ne upaš, iz tebe nikoli ne bo nič ... vse to nam je ostalo globoko zapisano v naših telesih in to so postala naša prepričanja. In če smo to, kar so nam dopovedali, bomo težko v življenju - ali dobili prijetnega partnerja, ali imeli dovolj denarja, naše življenje je brezpredmetno, saj nismo nič posebnega ...
Kreator sem!
Po letih izobraževanj in vseh možnih tehnik, ki sem si jih učila, sem prišla v vedenje in zavedanje, da sem sama čarobnost in tudi vi dragi moji ste čarobnost in lahko ustvarjate čudeže sami. Ko izgine dvom, da čarobnost deluje, postanete sami kreatorji čudežev vašega življenja.
Kaj pa pomeni biti kreator svojega življenja? To pomeni, da začnemo izbirati zase, da začnemo biti hvaležni in da ne izbiramo za druge, kot smo bili to naučeni. Predvsem smo bili naučeni od okolice, da bi ugajali drugim in bili sprejeti. To sicer lahko počnemo nekaj časa, dokler se naše telo ne začne upirati oziroma začne bolehati. Telo nas opozarja, da nekaj delamo narobe. Ali sploh slišimo telo ali pa ga nočemo slišati? Vsaka sprememba ali izbira, ki jo delamo zase, telo registrira in odreagira. Ko delamo proti sebi, se telo odzove z bolečino, poškodbo in še vedno nočemo slišati, kaj nam sporoča. Bolečina je neravnovesje s samim seboj.
Preslišani kriki
Ljudje začnemo kalkulirati z zdravniki, zdravilci, z okolico, s svojci in prosimo za pomoč. Če se zares zares zares ne odločimo spremeniti svojega odnosa do sebe in medsebojnih odnosov, nam nič od navedenega ne bo pomagalo. Telo ve, kdaj lažemo in manipuliramo samim s seboj in ga ne moremo preslepiti.
Kaj ko bi najprej začeli komunicirati s telesom in ga začeli spraševati: telo, kaj lahko naredim zate? Kakšno pozornost rabiš od mene? Mi pa hodimo po svetu kakor živi mrliči in mislimo, da sta naše telo in zdravje nekaj samoumevnega. Telo kriči in kriči, mi pa tudi tega ne slišimo. Ko pride trenutek streznitve, če pride, po vseh boleznih in bolečinah in začnemo izbirati zase, se telo prične samozdraviti.
Zavedanje in hvaležnost
Kaj lahko naredimo, da zopet začnemo verjet v čarobnost energije in vesolje.
Ko imamo enkrat vsega dovolj in vidimo, da je možno še kaj več, kot to kar živimo, se čarobnost začne. Ko začnemo izbirati zase iz zavedanja, postane življenje čarobno in lahkotnejše. Hvaležnost je velik korak, da se naša prepričanja, ki jih imamo o življenju, spremenijo. Bodimo hvaležni za naše telo, ki nas celo življenje nosi po svetu. Zahvalimo se rokam, nogam, glavi, organom, srcu. Bodimo hvaležni staršem, da so nas rodili. Pri partnerju poiščite vse dobre lastnosti in se za te zahvalite. Poskušajte najti dobre stvari v ljudeh, ki mislite, da vas delajo napačne. Hvaležni smo lahko za zrak, vodo, rožice, živali, prijatelje, šopku petršilja, ki nam ga nekdo podari ...
Napišite vsako jutro in vsak večer pet stvari, za katere ste hvaležni. Mogoče vam bo na začetku težje kaj napisati o hvaležnosti, samo obljubim in zagotavljam vam, da sčasoma postane vse to lahkotnejše in čarobnost življenja se prične.
Ko izbiramo čarobnost, čarobnost deluje na nas same, na druge ljudi in na cel svet. S tem pa se prične tudi, da čarobnost prihaja do nas. Začnemo privlačiti vse tisto, kar mislimo … Začnemo privabljati v svoje življenje drobne, male, velike čudeže, v katere si prej nismo upali verjeti.
Ko molimo, nimamo nikoli dvoma o tem, da tistega, za kar prosimo, ne bomo dobili - in se zgodijo premiki ali čudeži. Ni važno, katera energija je to in kako jo imenujemo, naša namera v karkoli prosimo, je tista, katera premakne energijo v telesu in v vesolju. Zato pa, ko dvomimo o čarobnosti, se čarobnost ne more zgoditi.
Začnimo se spraševati vsak dan: Vesolje, kako je lahko danes moj čarobni dan?
