Jeza je kot prvi odziv na napad na naše energije seveda smiselna. Takrat se odzovemo iz energij trebuha, iz svojega 'gut feelinga', torej iz energij našega notranjega otroka, nepreračunljivo, nagonsko. Tako ubranimo svoj osebni prostor pred napadi, grožnjami od zunaj. Na tak način nam jeza pomaga preživeti, je instinktivni odziv na signal, da so naši mehanizmi, naš energijski sistem napadeni.
POJAV
Težave z jezo se pojavijo:
a) ko postane jeza reakcija na potlačevanje drugih naših čustev, ki slejkoprej iščejo izhod, in če je to potlačevanje dolgotrajno, je lahko izhod iz teh nakopičenih frustracij pravi eruptivni izbruh jeze;
b) ko se skozi procese socializacije, zaradi družbenih norm, zaradi načina vzgoje, najprej doma, v družinskem krogu, pozneje v šoli in sočasno v interakciji z družbenim okoljem, naučimo, da je jeza nekaj slabega, da je znak primitivnih odzivov na impulze iz okolja, da 'poškoduje druge', da bomo, če jo bomo odkrito izražali, ostali sami, nepriljubljeni.
TLAČENJE
Ko se naučimo jezo potlačiti, potlačimo v resnici energijo, ki se sčasoma nakopiči v pravo rušilno moč in začne, ker se ne more sprostiti, rušiti nas same od znotraj.
Pri tem ne mislim, da bi morali povprek vpiti drug na drugega, verbalno ali fizično obračunavati drug z drugim ... Kar je pravzaprav in v resnici tako ali tako končna posledica dolgo zatajevanega čustva jeze, ko nam enostavno prekipi.
V mislih imam mehanizem, ki je v nas razvit zato, da se pravočasno (in sploh) odzovemo na nevarnost, na negativne pritiske od zunaj, mi pa ga iz takih ali drugačnih razlogov obrnemo navznoter, proti sebi.
RUŠENJE
Kar kot terapevtka opažam v zvezi s tem čustvom, je, kako rušilno deluje na naše fizično telo in na naše energijske ovojnice, če jeze ne sproščamo, ampak jo tlačimo. Ko sem prvič videla, kako je v energijah videti jeza, ki je v nas naložena leta in desetletja, sem bila osupla, pretresena. Zaleze se v vsako našo kost, v vsako našo tkivo, in če se nalaga dolgo časa, je tako, kot bi naše okostje in naše organe prepredle črne žice, ki nas čedalje bolj stiskajo in se zažirajo v naša tkiva in kosti. To vse bolj obteži in 'lomi' naše kosti in razjeda naše organe. Posledica so lahko bolečine v kosteh, razjede na želodcu, dvanajstniku, prebavne težave, težave z jetri in še kaj. Če se temu pridružijo še karmične blokade zaradi zatajevane in nakopičene jeze iz preteklih življenj, so lahko te težave seveda še bolj izražene.
IZRAŽANJE
Naučimo se sproti izražati svoja čustva, bodimo avtentični, bodimo čim bolj v trenutku in iskreni v svojih odzivih. Če se izražamo iskreno in pravočasno, smo tudi s sabo najbolj zadovoljni, ker smo v stiku s svojim jedrom, svojo resnico. Ne počutimo se prikrajšanih, potlačenih, zato se tudi jeza kot posledica dolgotrajnih frustracij zaradi zatajevanja svoje resnice, svojega bistva, svojih čustev ne bo razbohotila čez vse meje in poškodovala nas ali drugih, kar bi sprožilo še drugo rušilno čustvo – krivdo.
