Človeški organizem je torej tudi znanstveno dokazano običajni prenašalec informacij. S to kvaliteto smo ljudje obdarjeni že na našem osnovnem, molekularnem nivoju.
Tudi genetikom je že zelo dolgo jasno, in o tem obstaja nešteto strokovnih člankov, da ima molekula DNK močno energijo, ki je očesu nevidna – in ima sposobnost, da vpliva na živa bitja ter predmete, ki človeka obkrožajo. Energija na predmetih ostane in skupaj z njimi pride do novega lastnika predmeta.
Strokovnjaki danes o veliki moči človeške energije ne dvomijo. Naši predniki pa razlag za te vplive niso poznali in so na ta račun spletli mnoge legende o pozitivno ali negativno »okuženih« predmetih. Tovrstne zgodbe poznajo vse kulture po vsem svetu v raznih različicah.
KLJUČNE SO SLIKE
V zadnjem času se pojavlja se ogromno zapisov o tem, kako neverjetno energijsko moč imajo vse vrste umetniških del, še posebej pa menda slike. Umetnik namreč na platno prenaša svoje osebne občutke: izbere temo, paleto barv, razporedi elemente ... Subtilni ljudje so prek slikarskega platna celo spodobni videti umetniku v dušo in prepoznati njegovo razpoloženje v trenutku, ko je sliko ustvarjal.
Večina umetniških slik na tistega, ki jih gleda, vpliva izjemno močno. Seveda bi šlo lahko za pozitivni vpliv, a je večina najbolj slavnih svetovnih slikarjev preživljala velike osebne travme in bila psihično zelo razrvana.
V zgodovini je znanih več primerov, ko so bila umetniška dela napolnjena s tako težko energijo, da so lastnikom načela zdravje ali drugače povedano: označena so bila kot prekleti oziroma zakleti predmeti, in če jih je v hiši več, vsa hiša deluje energijsko slabo. Od tu tudi ime – zakleta hiša.
