Rečemo lahko, da gre za tek na daljše proge. Samozavest je namreč razmerje med našim znanjem, izkušnjami in strategijami na eni strani ter tveganjem, ki nam ga situacija predstavlja, na drugi.
Več imamo torej znanja, nižje je tveganje, višja je naša stopnja samozavesti, in obratno, manj imamo znanja in višje je tveganje, nižja bo naša samozavest.
REZULTATI
Pred očmi imejmo, da smo na delovnem mestu predvsem zato, da dosegamo konkretne rezultate. Ves čas moramo ohranjati pozornost nanje, ne glede na razmerja moči, razne govorice ter druge vzvode, skozi katere nas želijo nesposobneži in manipulatorji zvleči v svoje polje delovanja. To je polje različnih pritiskov, prek katerih želijo pridobiti male prednosti zase, v nas pa zasejati seme dvoma, ki se bo na daljši rok razvilo v strah in s tem v vzvod za manipulacijo z nami.
Čim bolje moramo poznati svoje prednosti ter jih vzdrževati v ospredju naših dejavnosti. To storimo tako, da jih vključimo v svoje vsakodnevne dejavnosti. Smiselno enako velja tudi za naše slabosti. Posvetimo jim nekaj pozornosti in se poglobimo vanje z namenom, da jih bomo izboljšali. Za razvoj in vzdrževanje samozavesti je namreč nujno, da storimo nekaj konkretnega na poti k uspehu. Torej, da storimo nekaj, kar potrjuje, da nam je uspelo tudi preseči svoje slabosti.
Ves čas spremljajmo svoje dosežke. Dandanes obstaja kup različnih pripomočkov, s katerimi lažje sledimo svojim obveznostim. Z vsako opravljeno dejavnostjo se bomo namreč bolje zavedali svojih dosežkov. Ob tem pa nam pride prav tudi kakšna pohvala, ki smo jo na primer prejeli po elektronski pošti. Shranimo si jo v posebno mapo, zato da jo lahko še kdaj preberemo. Pa še prav nam bo prišla kot opomnik ali argument v trenutkih, ko nam bo kdo kdaj kaj očital, da česa morda nismo dobro opravili. Vse pa že ni bilo tako slabo, kajne?
MNENJA
Z istim namenom lahko kdaj tudi povprašamo kolege za mnenje, katere so na primer tiste naše prednosti, ki jih še posebej cenijo pri sodelovanju z nami. Pogosto drugi veliko bolje vidijo našo vlogo v ekipi, kot jo sami. Seveda pa potem ne izgubljajmo časa in te prednosti čim bolje vključimo v svoje delo. Prav tako bodimo pozorni, da te prednosti vključujejo tudi naši cilji. Prav cilji so namreč tisti vzvod, ki nam v življenju ne daje le smeri, temveč nam omogoča tudi razvoj zavesti. Za slednje pa potrebujemo takšne cilje, za katere ne vemo prav dobro, kako jih bomo dosegli. Sodelujmo pri projektih in zadolžitvah, ki nam bodo to negotovost na določen način tudi omogočali. Poskusimo kaj takšnega, česar nas je po možnosti pred začetkom celo malo strah.
Nikar se ne slepimo. Na delovnem mestu ni strah le nas, temveč je strah tudi druge. Bodimo pozorni na svojo naravnanost in poskusimo biti pozitivni. Pozitivno pa ne pomeni nujno tudi vedno veselo. Pogosto se pojem pozitivnega nanaša predvsem na vztrajnost, celo kljubovalnost. Osredotočajmo se torej na rešitve, ne na težave. Z razlogom probleme raje imenujemo izzivi kot pa nekakšne težave. Bodimo zgled delovanja in postali bomo nekakšno središče dogajanja v službi. Ljudi naravno privlačijo osebe s pozitivno naravnanostjo, še posebej v trenutkih, ko življenje pred nas postavlja resne izzive. Teh pa v službenem okolju ne manjka.
SPREMEMBE
Pri svojih odzivih bodimo pazljivi na zahteve nadrejenih, nikar pa ne zanemarimo tudi delovanja svojih kolegov in kolegic. Pazljivo spremljanje in dobro razumevanje govorice telesa ter drugih pomembnejših neverbalnih signalov sta za to praktično nujni. Včasih ljudje namreč ravnamo rahlo nepredvidljivo, kot kakšni majhni otroci. Dejstvo, da imamo opravka s šefom, omenjenega ne spreminja. Šef ali ne, enako ščiti svoj napuh ali ego, kot to počne kdorkoli drug. S takšno spremembo pogleda na druge bomo nemudoma pridobili sposobnost bolj blagega odzivanja, s tem pa bomo postali bolj taktni in lažje bomo krmarili s tokom svoje samozavesti.
Prav s takšno spremembo pogleda, to je z dopuščanjem, da ljudi okoli sebe vidimo zgolj kot ljudi, ne pa ves čas kot nekoga, ki je zlepljen s svojim položajem, si omogočamo dodaten prostor za odločitve. Omogočamo si več prostora za občutek, da res pripadamo v dani trenutek. Da je prav, da smo tam, kjer smo. To je izjemno pomembno za naše razumevanje svoje vloge v poslovnem okolju. V trenutkih, ko nas bo namreč lovil strah, bo še kako pomembno, da zanj v našem srcu preprosto ne bo prostora.
