Tisti, ki so okrutni do njih, zagotovo niso prav prijazni niti s soljudmi, in obrnjeno: človek, ki v sebi nosi veliko ljubezni do živali, jo je zmožen deliti tudi s svojimi bližnjimi.
Domače živali so zgodovinsko tesno povezane z razvojem človeka, saj so ga vselej spremljale in si v njegovem življenju pridobile prav posebno mesto. Prenekatera starodavna božanstva so upodobljena v živalski obliki.
ZGODOVINSKA DEJSTVA
V starem Egiptu, na primer, je imel bog Anubis pasjo glavo, Bastet pa je bila mačja boginja, zaščitnica ljudi in njihova dobrotnica. Med keltske svete živali štejemo svinje, krave, losose, orle, konje in pse, ki jim je to ljudstvo zaupalo veliko bolj kot pa mačkam. Tudi stare kulture Aboridžinov, Indijancev, Hindujcev in druge, povezane z utripom narave in spoštovanjem do nje, so častile živali, se učile od njih in ljubeče skrbele zanje. Njihovo izročilo priča o tesni povezanosti, sožitju in nerazdružljivim prijateljstvom med dvema sorodnima ezoteričnima kraljestvoma: človeškim in živalskim.
Skozi kakovosten in ljubeč odnos do naših prijateljic živali lahko doživimo neskončno veliko radostnih in izpolnjujočih, nepozabnih trenutkov. Ovire za ta užitek ne obstajajo.
POSLANSTVO
Po ezoterični teoriji je eno osnovnih človekovih poslanstev tudi skrb za živali, ki mu njegov trud vračajo z ljubeznijo, zvestobo, hrano, snovjo za oblačila in z modrostjo, ki se prelije vanj skozi njihova subtilna sporočila.
Dandanes si ljudje pogosto omislijo hišne ljubljenčke za družbo, da jim premagajo premostiti bridke občutke osamljenosti. Tako imajo nekoga, za kogar lahko skrbijo, ki jih potrebuje, brezpogojno ljubi in v celoti sprejema. Sprehod s psom v naravo ne pomeni zgolj dobrodošle rekreacije, pač pa tudi priložnost za družabna srečanja z drugimi pasjimi lastniki in podobno. Otroci se skozi odnos z domačimi živalmi učijo razvijati odgovornost do drugih živih bitij.
Ljudem, ki trpijo zaradi kakršnekoli odvisnosti, skrb za živali misli spelje stran od pregrehe. S skrbjo za živali se nam spontano okrepi samospoštovanje.
POMOČ
Živali nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Skozi njihovo vdanost postanemo bolj razumevajoči, sebe in druge pa veliko lažje sprejmemo z vsemi navideznimi pomanjkljivostmi in napakami, kajti tudi naše živali nas sprejemajo brezpogojno, iskreno in pošteno, brez nepotrebnega pretvarjanja.
Skrb za hišne ljubljenčke veliko pripomore k osebnostnem razvoju in duhovni rasti, poglablja stik s smislom bivanja in nam odpira nova področja komunikacije.
KARMA
Po eni od ezoteričnih teorij domače živali pogosto lahko sprejmejo nase del karme ali celo pretečo bolezen svojega lastnika, ki se ji je že pred tem bogato oddolžil s svojo ljubečo pozornostjo. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da nekateri lastniki svojo žival neusmiljeno zavržejo, potem ko so se naveličali skrbeti zanjo. Prepustijo jo tragični usodi lakote in ceste, s tem pa si nevede nakopljejo neznansko količino negativne karme, s katero se bodo morali slej ko prej soočiti in jo odplačati. Za takšne ljudi je značilna zaprtost srčnega energijskega središča v telesu, ki se pogosto izraža tudi skozi probleme v partnerskih odnosih ali kot splošno pomanjkanje občutka odgovornosti, kot neprepoznavanje potreb soljudi in kot bolestna sebičnost. Na žalost je pri nas še vse premalo azilov za zapuščene in zlorabljane živali ter premalo ljudi, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati z njimi.
Nekdaj je veljalo, da imajo živali skupinsko dušo, a vse več dokazov govori v prid njihovemu individualnemu duhu, še posebej pri domačih ljubljenčkih.
Skozi kakovosten in ljubeč odnos do živali lahko doživimo neskončno veliko radostnih in izpolnjujočih, nepozabnih trenutkov. Po eni od ezoteričnih teorij naj bi imele živali zgolj skupinsko dušo, torej vsaka vrsta po eno, ne pa tudi individualne. V sodobnem času mrgoli znanstvenih dokazov, ki govorijo v prid njihovemu individualnemu duhu, kar še posebno velja za domače ljubljenčke, ki se zaradi tesne povezave s svojimi človeškimi prijatelji razvijajo veliko hitreje. Nekatere domače živali odlikuje izjemna senzitivnost. Zmožne so začutiti bližajoči se potres dosti bolj zgodaj kakor občutljive tehnološke naprave. Poznani so tudi številni primeri, ko so s svojim "šestim čutom" in visoko razvitimi psihikalnimi sposobnosmi svojim gospodarjem rešile življenje.
Ljudem, ki trpijo zaradi kakršne koli odvisnosti ali zasvojenosti zelo koristi skrb za druge, med drugim seveda tudi skrb za živali. Na ta način odkrijejo nov življenjski smisel, kakovostno zapolnijo svoj čas in se počutijo cenjene, koristne in bolj vredne ljubezni, kar znatno izboljša njihovo splošno zdravstveno in psihično stanje, pa tudi njihova samozavest in samospoštovanje se okrepita in povečata.
Zavesten trud, da zaživimo z živalmi v novi harmoniji, sožitju in radosti, nam bo nepredstavljivo polepšal življenje.
