Trajnost

Kaj sodi in kaj NE sodi v klasične zabojnike za odpadke

Bojan Kibelj Podobnik
9. 10. 2024, 14.40
Posodobljeno:  4. 11. 2024, 09.45
Deli članek:

Ločevanje odpadkov je ključno za učinkovito ravnanje z odpadki in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje.

Občina Dol pri Ljubljani
Ekološki otok v Dolu pri Ljubljani

V Sloveniji imamo različne zabojnike za odpadke, namenjene ločevanju različnih vrst materialov. Vsak zabojnik ima svojo barvo, ki označuje, kateri odpadki sodijo vanj. Pomembno pa je tudi vedeti, kaj ne sodi v določen zabojnik, saj lahko nepravilno odlaganje oteži reciklažo in obdelavo odpadkov.

Zabojniki za odpadke v Sloveniji: pravilno ločevanje odpadkov

V Sloveniji imamo pet različnih zabojnikov: rumenega za embalažo, zelenega za steklo, modrega za papir in karton, rjavega za biološke odpadke ter črnega za mešane komunalne odpadke. Kaj točno sodi v vsakega izmed njih, predvsem pa, kaj vanje ne sodi, preverite v spodnji vsebini.

  1. Zabojnik z rumenim pokrovom: embalaža

Kaj sodi vanj:

- Plastična embalaža: plastenke, lončki, folije, vrečke, embalaža od jogurtov, pokrovčki.

- Kovinska embalaža: aluminijaste pločevinke, konzerve.

- Kompozitna embalaža: tetrapak (embalaža za mleko, sokove), embalaža za čaje in kavo.

Kaj ne sodi vanj:

- Biološki odpadki.

- Mešani komunalni odpadki (npr. plenice, umazan papir).

- Gradbeni odpadki (pesek, blato, cevi).

- Elektronska oprema (npr. stare baterije, žarnice).

- Tekstil in obutev. 

Recikel
Plastenke skupaj z zamaški odlagamo v zabojnik z rumenim pokrovom.

  1. Zabojnik z zelenim pokrovom: steklo

Kaj sodi vanj:

- Steklenice od pijač.

- Steklene kozarce.

- Steklena embalaža od kozmetike. 

Kaj ne sodi vanj:

- Porcelan, keramika

- Okenska stekla, ogledala

- Žarnice in fluorescenčne cevi

- Plastična in kovinska embalaža

- Steklo z ostanki hrane ali tekočin 

Shutterstock
Ločevati moramo med prozornim, zelenim in rjavim steklom za recikliranje - vse v zabojnik z zelenim pokrovom.

  1. Zabojnik z modrim pokrovom: papir in karton

Kaj sodi vanj:

- Časopisi, revije, zvezki.

- Kartonska embalaža (npr. škatle od čevljev).

- Pisemski papir, ovojnice. 

Kaj ne sodi vanj:

- Onesnažen ali masten papir (npr. peki papir, papirnate brisače).

- Plastične folije, vrečke.

- Tetrapak embalaža (npr. za mleko in sokove).

- Knjige s trdimi platnicami (najprej odstranite platnice). 

Shutterstock
Star časopisni papir z lanskimi novicami sodi v zabojnik z modrim pokrovom.

  1. Zabojnik z rjavim pokrovom: biološki odpadki

Kaj sodi vanj:

- Kuhinjski odpadki (ostanki sadja in zelenjave).

- Kavni in čajni filtri, vrečke.

- Vrtni odpadki (trava, listje, majhne veje).

- Jajčne lupine, papirnati robčki, prtički.

Kaj ne sodi vanj:

- Plenice in higienski vložki.

- Plastika, kovina, steklo.

- Gradbeni odpadki.

- Živalski iztrebki in mrtve živali.

- Kuhinjsko olje (npr. od cvrtja).

Shutterstock
Biološke odpadke odlagamo v rjave zabojnike.

  1. Zabojnik s črnim pokrovom: mešani komunalni odpadki

Kaj sodi vanj:

- Plenice, higienski vložki.

- Umazane papirnate brisače in prtički.

- Majhni kosovni odpadki (npr. igrače, tekstil, čevlji).

- Pepel, cigaretni ogorki.

Kaj ne sodi vanj:

- Reciklabilni materiali (plastika, papir, steklo, kovina).

- Biološki odpadki.

- Elektronska oprema (npr. baterije, telefoni).

- Nevarni odpadki (npr. barve, laki, kemikalije).

Kamzodpadki
V nekaterih občinah uporabljajo nekoliko drugačne barve.

Vsakdo lahko doprinese

Pravilno ločevanje odpadkov v različne zabojnike je ključnega pomena za učinkovito reciklažo in zmanjšanje količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Z upoštevanjem navodil, kaj sodi in kaj ne sodi v posamezen zabojnik, lahko vsak prispeva k čistejšemu okolju in bolj trajnostni prihodnosti. Pomembno je, da si vzamemo trenutek in pravilno odložimo odpadke, saj s tem podpiramo celoten sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji. 

Shutterstock
Steklovina je dragocena surovina, ki sodi v zabojnik z zelenim pokrovom.

Aktualne novice

trajnost-energija

Škodljive posledice ogrevanja v neustreznih napravah

V času splošne draginje marsikdo išče čim cenejše načine ogrevanja, žal tudi na račun ekologije.

trajnost-energija

Katastrofa, ki jo opazujemo, kot bi se dogajala nekomu drugemu

Podnebje se pod vplivom uporabe fosilnih goriv spreminja hitreje kot kadar koli prej. Skrajni čas je, da to upočasnimo, kar lahko storimo le vsi skupaj.

trajnost-energija

Sončna elektrarna – naložba v bolj samozadostno prihodnost

Sončna energija zanima vse več ljudi, njihovo glavno vodilo je običajno prihranek, izjemno pomemben vidik pa je tudi trajnost oziroma ekologija.

trajnost-energija

Kako se po novem obračunava električno energijo

Agencija za energijo je s prvim oktobrom 2024 z namenom izboljšanja učinkovitosti uvedla nov način obračunavanja omrežnine.

trajnost-energija

Nagel razvoj spremlja nekaj težav, a že obstajajo rešitve

Električna mobilnost je trenutno eden največjih trendov v avtomobilski industriji in ima potencial, da bistveno spremeni prihodnost transporta.

reciklaža

Kaj vse se najde v rumenih zabojnikih

Vsi poznamo in dnevno uporabljamo rumene zabojnike za mešano komunalno odpadno embalažo - ne vemo pa točno, kaj se z njimi dogaja.

trajnost, recikliranje

Proces sortiranja magnetnih kovin

Magnetne kovine, kot so pločevinke s hrano in drugi podobni predmeti, so pogost del mešane komunalne odpadne embalaže, ki jo zbiramo v gospodinjstvih.

ekologija

Kam z odpadki, ki jih ne moremo odvreči v običajne zabojnike

Medtem ko večino odpadkov v Sloveniji lahko odvržemo v standardne zabojnike za ločevanje odpadkov, obstajajo določeni odpadki, ki zahtevajo posebno obravnavo.