Celodnevno sedenje je gotovo nezdravo, a se mu je v pisarnah nemogoče izogniti. Zato je še toliko pomembneje, da se kljub sedenju razgibate. Približno osem ur na dan in pet dni na teden smo ujeti za računalnikom. Pojavijo se bolečine v hrbtu, ki so že leta eden od glavnih razlogov za obisk zdravnika. Nastanejo zaradi ohlapnih trebušnih in hrbtnih mišic ter se lahko razširijo v vrat in ramena. Niso pa bolečine v hrbtu edina negativna posledica sedenja. Svetovna zdravstvena organizacija uvršča sedenje na četrto mesto med povzročitelji prezgodnje smrtnosti, ki se jim je mogoče izogniti. Švedski znanstveniki pa so ugotovili, da vsaka ura, ki jo presedimo, poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni za 26 odstotkov, diabetesa pa za 22 odstotkov. Čarobna rešitev naštetih težav se imenuje gibanje. Telovadimo lahko tudi sede, kar strokovno imenujemo dinamično sedenje. Na stolu zato vedno znova spreminjajte položaj sedenja, se pretegujte, sedite poševno, dvigujte zadnjico, čim večkrat vstanite in naredite nekaj korakov, med odmorom pa pojdite na kratek sprehod.
Dvigovanje težkih bremen
Naše telo ni grajeno za dolgotrajno dviganje težkih bremen, toda s pravim pristopom gre lažje in brez bolečin. Hrbtenica je sestavljena iz vretenc in ploščic med njimi ter veliko mišic in vezi. Gibljivost ji omogočajo ploščice, ki pa pri prehudi obremenitvi izgubljajo elastičnost in pride do bolečin, v najslabšem primeru celo do izrabljenosti medvretenčnih ploščic in zdrsa medvretenčne ploščice v predelu ledvenih vretenc. Zaradi napenjanja ob dviganju se rahljajo tudi mišice mehurja in posledica je lahko inkontinenca. Kadar ta napreduje, nam urin lahko uhaja tudi že samo ob smehu ali kašljanju. Najpomembnejše pravilo se glasi »pravilno dviganje«. Stopite s stopali narazen, kar vam daje potrebno ravnotežje in stabilnost za dvigovanje. Odrivno nogo dajte malce naprej, toliko, da vam je udobno, po možnosti v smer prihodnjega gibanja. Hrbet naj bo raven, ohranjajte njegove naravne krivine. Nagnite se malo naprej prek bremena, da ga boste lažje prijeli. Ramena naj bodo poravnana, obrnjena naj bodo v isto smer kot medenica. Čvrsto zgrabite breme, ga nesunkovito dvignite in ga držite čim bolj ob telesu. Pa še to: zdravniki ženskam priporočajo tudi redno izvajanje Keglovih vaj za krepitev mišic medeničnega dna.
Veliko stojite?
Veliko ljudi mora svoje delo opravljati stoje. S pravim pristopom se boste izognili težkim nogam in krčnim žilam. Dolgotrajno stanje utrudi telesno mišičevje, ki prenaša telesno težo. Ko mišice ne zmorejo več, teža preide na sklepe in vezi. Ker ti za to breme niso usposobljeni, lahko hitro klonejo in pride do poškodb. Pri dolgotrajnem stanju se kri nabira v venah, težje odteka nazaj proti srcu, zato noge otečejo in pojavijo se krčne žile. Sčasoma se lahko upogne tudi stopalni lok in posledica so ploska stopala, zaradi pritiska na trebuh in medenične mišice pa se lahko tudi povesijo notranji organi. Tudi tu je gibanje bistvenega pomena. Sem ter tja stopite na prste, prenašajte težo z ene noge na drugo, po delovnem dnevu dajte noge v višji položaj, pojdite na sprehod, tek, plavanje ali kolesarjenje.
