Plesen sicer uniči visoka temperatura, toda mikotoksinov ne uniči.
Arašidi, indijski oreščki in pistacije (pa tudi mandlji, lešniki in drugi lupinarji) so poleg fig in drugega suhega sadja, kakavovega zrna, začimb, riža, fižola, sončničnih semen, koruze in drugih žit ter tudi mleka najpogosteje onesnaženi z aflatoksini, ki jih izločajo glive Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus. Gre za močne rakotvorne strupe, ki se razvijejo pri temperaturi od 25 do 32 stopinj Celzija, zato jih pogosteje najdemo v toplih in vlažnih krajih.
Radioaktivna obsevanja
V oreščkih in suhem sadju se lahko skrivajo radioaktivne snovi. Preverite, od kod prihajajo!
Do razvoja plesni in izločanja mikotoksinov pogosto pride že na polju (denimo na poškodovanih rastlinah po neurju) ali pa pozneje v skladiščih živil in krme zaradi pretoplih ter preveč vlažnih in slabo zračnih skladišč. In še slaba novica: če s plesnijo onesnažene pridelke posušimo ali/in predelamo pri visoki temperaturi, plesni propadejo, toda mikotoksini (med njimi tudi aflatoksini!) o(b)stanejo, saj jih toplota in procesi predelave ne uničijo. Njihovo razraščanje večina proizvajalcev izdelkov iz oreščkov in pridelkov, ki so pogosti gostitelji plesni in glivic, preprečuje z radioaktivnim obsevanjem, ki gotovo ne koristi zdravju, in fungicidi, med katerimi jih je 80 odstotkov rakotvornih. Ko si torej privoščimo »zdravo« malico, obstaja velika verjetnost, da smo v telo vnesli rakotvorne snovi.
Nepoškodovana in ekološka
In kaj zdaj? Ali naj zato nehamo jesti oreščke in druga tvegana živila? To je seveda nesmiselno, saj bi potemtakem lahko prenehali jesti vso hrano, saj je prav vsaka lahko potencialno okužena s kakšno nevarno snovjo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da živila, ki so občutljiva za plesni, še posebno pozorno izbiramo (izvor, datum, način shranjevanja …), saj lahko vsebujejo mikotoksine, tudi če na videz niso plesniva.
