Pred več kot 2.000 leti je starogrški filozof Platon pisal o otoku ali celini onkraj Herkulovih stebrov (današnji Gibraltar), mogočnem cesarstvu, ki je izginilo po seriji "izjemno močnih potresov in poplav". Njegova zgodba je navdihnila mnoga sanjarjenja in domišljijo v naslednjih stoletjih. Sedaj pa se zdi, da je Platon bil "blizu resnici".
Osmi kontinent?
Že pred tremi leti so geologi ugotovili, da na Zemlji obstaja vsaj en izgubljeni kontinent. Leta 2017 so nove raziskave potrdile, da sta severni in južni otok Nove Zelandije v resnici samo najvišji del območja, ki tvori nad morsko dno dvignjeno celoto, pravzaprav celino, ki so jo poimenovali "Zelandija". Tako smo dobili nov, osmi kontinent (če Evropo in Azijo štejemo kot dva kontinenta, prav tako S in J Ameriko), velikosti dveh tretjin Avstralije, ki pa je večinoma potopljen.
Zdaj pa kaže, da se še eden skriva pod Islandijo. Do tega spoznanja so prišli raziskovalci univerze v Durhamu. Po njihovem mnenju gre za celino, ki se je nekoč raztezala od Grenlandije do Evrope in merila okoli 600.000 kvadratnih kilometrov. Najmanj. Če bi se izkazalo, da k njej spadajo tudi območja zahodno od Velike Britanije, bi ta nova celina, ki so jo poimenovali kar "Islandija", merila več kot millijon kvadratnih kilometrov, kar je več kot Avstralija.
In če se bo izkazalo, da ta celinska masa v resnici obstaja, bo to pomenilo, da starodavni prakontinent Pangea, iz katerega so pred stotinami milijoni let nastale vse danes znane celine, ni popolnoma izginil. Poleg tega nova teorija postavlja pod vprašaj dolgoletne ideje znanstvenikov o oceanski in kontinentalni skorji v severnem Atlantiku in nastansku vulkanskih otokov, kot je Islandija.
"Islandija je begala geologe, in teorije, ki so govorile o tem, kako je otok nastal niso bile v skladu z geološkimi podatki," pravi Gillian Foulger, profesorica geofizike na Univerzi Durham. "Skorja pod otokom je debela 40 kilometrov, kar je sedemkrat več kot normalna skorja na oceanskem dnu. Razlage za to pa nimamo. Vendar, če bi vzeli v obzir, da gre za kontinentalno skorjo, bi vse skupaj dobilo smisel," dodaja.
"Takoj nam je bilo jasno, da je to kontinentalno območje veliko večje od samega otoka in da se pod morsko gladino skriva potopljena celina," še pravi Foulgerjeva, ki je vodila raziskavo.
Hkrati znanstvenica priznava, da bo potrebno še veliko dodatnih raziskav, ki bodo potrdile ali ovrgle hipotezo o potopljeni celini, vendar pa ta hipoteza odpira popolnoma nov pogled na naše geološko razumevanje sveta. Zato njena ekipa sodelije z drugimi mednarodnimi strokovnjaki, da bi testirali novo teorijo in izvedli potrebne raziskave na Islandiji in drugje.
Nova celina bi lahko sprožila pravne in mednarodne konflikte
Pod določenimi pogoji pa bi potrditev nove celine lahko privedla tudi do pravnih in političnih problemov, celo napetosti. Konvencija OZN o pomorskem pravu namreč daje obalnim državam pravico do ekskluzivne izrabe virov na morskem dnu v bližini njihovih obal, če je moč dokazati, da je to dno v resnici potopljena kopenska masa. Tako bi lahko Islandija v bodoče zahtevala ekskluzivno območje na veliko širšem območju kot doslej, s tem pa bi lahko prišla v konflikt z državami, ki to pravico že izvajajo na teh območjih.
Atlantida?
Hkrati s hipotezo o novoodkriti celini so se že pojavila tudi ugibanja, ali bi ta masa lahko bila legendarna Atlantida, o kateri je pisal Platon. Položaj vsaj v grobem ustreza, saj Islandija leži onkraj Herkulovih stebrov. Doslej so jo sicer največkrat postavljali na območje današnjih Azorov ali Kanarskih otokov, ki ležijo južneje, vendar pa ni razloga, da ne bi mogla ležati tudi severneje.