Avtorji te ne najbolj uporabne, a posrečene študije, objavljene v reviji Applied Animal Behavioral Science, so s pomočjo progesterona pri 28 ovcah sprožili fazo estrusa, torej pojatev ali stanje, ko je samica pripravljena za parjenje. Po sedem naenkrat so jih nato izpustili na polje, kjer sta jih čakala dva voljna ovna, pri čemer je bil eden dominanten, drugi pa mu je bil podrejen. Na nasprotnih koncih travnika so ju privezali z vrvmi, ki sta bili dovolj dolgi, da sta omogočali nemoteno parjenje, ne pa tudi boja za teritorij ter vpliv nad celotnim poljem in posledično ovcami. Nato so opazovali in opazili, da so ovce večinoma raje izbrale podrejenega samca, kar četrtina pa se je dominantnega ovna aktivno otepala. Rezultati so bili presenetljivi, saj so pretekle študije kazale, da ovce raje izbirajo dominantne primerke, a so imeli ovni v tistih študijah prosto pot po celotnem polju.
Avtor študije Agustin Orihuela z mehiške univerze Universidad Autónoma del Estrado de Morelos je pojasnil, da so ovcam šele tokrat omogočili dejansko izbiro ter da je bila morda v preteklih študijah napaka to, da so dominantnemu ovnu omogočili prevlado nad celotnim teritorijem, s tem pa so se ovce z njim parile »pod prisilo.«
Zmanjka jim streliva
Antropomorfizem oziroma počlovečevanje drugih živali je vedno kočljivo, a so ugotovitve vseeno zanimive. Ovce, kadar njihovega spolnega življenja z umetno osemenitvijo ne ureja kmet, kar je danes običajno, se v času plodnosti parijo z večimi ovni, a najpogosteje z dominantnimi, poročajo na portalu iflscience.com. Še več, dominantni, alfa samci se običajno parijo tako pogosto, da jim dejansko prej zmanjka semena kot potencialnih partnerk, kar lahko po mnenju zoologov načne tudi zdravje same črede. Nekatere ovce tako ostanejo neoplojene, privede pa lahko tudi do sokrvnosti, kar lahko, čeprav gre za superiorne gene dominantnega samca, slabo vpliva na potomstvo.
Kot je pojasnil Orihuela, se ovce, ko začnejo ovni streljati s slepimi naboji, pogosto parijo z bolj podrejenimi samci. Ravno zaradi tega se je sam vprašal, kako bi ovce ravnale, če bi jim omogočil dejansko izbiro brez možnosti, da dominanten oven kraljuje po celotnem terenu. Ovce bi lahko večjo naklonjenost do podrejenih samcev, ko se za to pojavi potreba, razvile zlasti zaradi splošnega zdravja črede, čeprav geni dominantnega samca še vedno veljajo za najboljšo robo, ki zagotavlja nadaljnje potomstvo. Paritev s podrejenimi ovni namreč zagotavlja večjo gensko raznovrstnost, podrejeni samci pa redkeje ostanejo brez streliva, vsaj dokler na polju vlada zakon prisile.
Avtorji sicer priznavajo, da gre za špekulacije in da je resnica morda bolj preprosta. Morda ovce zgolj odbija agresija dominantnih samcev in si želijo več nežnosti. Za konec so poudarili, da gre za področje, ki si zasluži več pozornosti in podrobnejših raziskav.
