Komercialno proizvedena hrana za dojenčke pogosto vsebuje preveč sladkorjev, seznam sestavin, ki jo navaja njena embalaža, pa je nemalokrat nejasen, izhaja iz svežega poročila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
WHO je med novembrom 2017 in januarjem 2018 pregledala skoraj 8000 prehranskih izdelkov za dojenčke iz več kot 500 trgovin v Avstriji, Bolgariji, Izraelu in na Madžarskem.
»V okoli polovici pregledanih izdelkov so več kot 30 odstotkov kalorij sestavljali sladkorji, okoli tretjina izdelkov pa je vsebovala dodane sladkorje in druga sladila,« so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedli pri evropski veji WHO.
Opozorili so, da je hrana, ki naravno vsebuje sladkorje, kot sta sadje in zelenjava, sicer lahko primerna za prehranjevanje majhnih otrok, »a zelo visoke ravni sladkorjev, ki jih vsebujejo komercialno proizvedeni prehranski izdelki, so razlog za zaskrbljenost.«
Visok vnos sladkorjev lahko med drugim poveča tveganje za preveliko telesno težo in zobni karies, so posvarili pri WHO. Poudarili so tudi, da lahko zgodnja izpostavljenost presladkim prehranskim izdelkom povzroči morebiti vseživljenjsko večjo naklonjenost sladki hrani.
»Dobra prehrana v zgodnjem otroštvu ostaja ključnega pomena za zagotavljanje optimalne rasti in razvoja otrok ter za boljše zdravje kasneje v življenju,« je ob objavi poročila poudarila regionalna direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab.
Poročilo med drugim navaja, da je bilo do 60 odstotkov pregledanih prehranskih izdelkov označenih, da so primerni za dojenčke, mlajše od šestih mesecev, kar je v nasprotju s priporočili WHO, da se dojenčki v prvega pol leta življenja hranijo izključno z materinim mlekom.
Nove smernice so pri WHO pripravili zato, da bi lahko države članice sprejele novo zakonodajo in s tem omejile vnos sladkorja pri dojenčkih. Med drugim si WHO želi konec promocije nadomestkov materinega mleka. Priporoča tudi, da bi otroke med šestim mesecem in drugim letom starosti hranili z doma pripravljeno hrano, bogato s hranili.
WHO je pozvala k prepovedi dodajanja sladkorjev in sladil v hrano za dojenčke. Poudarila je tudi, da bi morali bombone in sladkane pijače, vključno s sadnimi sokovi in kondenziranim mlekom, označiti kot izdelke, ki niso primerni za otroke, mlajše od treh let.
Razvoj občutkov za senzoriko in zaznavo okusa
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Na sprejemljivost živil odločilno vplivajo izkušnje, ki se razvijejo s ponavljajočim se izpostavljanjem določenim okusom (grenak, slan, kisel), medtem ko je nagnjenost za sladek okus že prirojena.
Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko humanega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehranskih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več humanega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja. Dojeni dojenčki se ob uvajanju mešane prehrane bolje odzovejo na nove okuse zelenjave, posledično pa je uvajanje hrane pri dojenih dojenčkih lažje.
