Le redkokdo ne pozna pritlehnih »smrečic«, ki imajo listke kot drobne vejice ali stebelca. Rastlina se pojavi na zelenjavnih gredah, še pogostejša pa je na poljih in njivah, kjer zoper njo kmetje pogosto uporabljajo tudi razna škropiva. A ne pozabimo na njeno blagodejno delovanje. Nepogrešljiva je pri pripravi diuretičnih pripravkov in čajev za krepitev ledvic in mehurja, pa tudi kot sredstvo s protiglivičnim delovanjem na vrtu.
Preprečuje plesen in krepi rast
Biodinamična škropiva zoper plesni vsebujejo tudi preparat iz preslice, ki deluje antifungicidno. Na vrtu in v sadovnjaku uporabljamo škropivo proti vsem vrstam plesni, rji, škrlupu ter tudi proti pršicam in rdečim pajkom. Strokovnjaki svetujejo, da zmeraj škropimo rastline in tla pod njimi, vsaj enkrat na teden, v primeru že poškodovanih listov, stebel in plodov. Škropite pa lahko tudi preventivno, saj preslica vsebuje koristne učinkovine, med katerimi so kremen, flavonoidi in saponini.
Recept za škropivo proti vrtni plesni
Pri nabiranju zelo pazljivo, da njivske preslice ne zamenjate z močvirsko. Ta je strupena sorodnica vrste preslic, ki raste predvsem na močvirnatih travnikih in ob potokih.
Za pripravo presličnega pripravka ne potrebujete posebnega znanja. Naberite dober kilogram sveže njivske preslice ali pa uporabite 150 gramov posušene preslice in jo namočite čez noč v desetih litrih vode. Zjutraj iz tekočine poberite preslico in jo z delom tekočine kuhajte. Počasi naj vre pol ure. Nato ohladite in primešajte k preostanku tekočine. Nastalo tekočino razredčite v razmerju 1:5. Precedite in ob sončnem vremenu škropite prizadete rastline. Če prvo škropljenje ne zaleže, ponovite čez tri dni, sicer postopek ponavljajte enkrat na teden. Strokovnjaki svetujejo tudi mešanje škropiva preslice in škropiva kopriv v razmerju 1:1 ter uporabo tega pripravka enkrat na teden. Takšna mešanica bo zaščitila rastline in pospešila njihovo rast.
Uporabno vse leto
Škropivo lahko uporabljamo že zgodaj spomladi, saj bo zaščitilo rastline pred napadom glivic občutljivih kultur, kot so krompir, kumare, paradižnik in buče. Škropimo lahko tudi preventivno ob vsakem obilnem deževju. A vseeno previdno, saj lahko prepogosta uporaba ali prevelika koncentracija škodujeta strukturi tal.