Pred kratkim ste presenetili z novo podobo, spremenili ste barvo las in pričesko. Običajno sprememba videza ni le vizualna stvar, je odraz notranje transformacije, kajne?
Tako je. Zunaj in znotraj sta zelo povezana. Včasih spodbudimo notranje spremembe s spremembo zunanjosti, že samo drža telesa vpliva tudi na naše razpoloženje! Kar je dobro vedeti, saj kadar smo prestrašeni ali žalostni, si lahko pomagamo že samo s tem, da se vzravnamo, dvignemo brado in kotičke ustnic zavihamo navzgor. Naša notranjost misli, da je nevarnost minila, in napetost popusti. No, ko tako radikalno spremenimo barvo las, kot sem to storila jaz, je to tudi znak določenih notranjih sprememb. In, ja, odločila sem se, da je dovolj kemije – barvala sem se več kot trideset let. Zdaj pa samo še kana!
Po novem se ukvarjate tudi s hujšanjem s hipnozo in kisikovimi komorami – imate tudi svojo osebno zgodbo o hujšanju? Kako je uspelo vam?
Sama sem se med vsako nosečnostjo zredila za skoraj trideset kilogramov. Kot da bi mi takrat popustile neke zavore … Vsakič pa mi je tudi uspelo shujšati, dolga leta nisem jedla bele moke, krompirja in belega riža, nisem združevala beljakovin in ogljikovih hidratov. Potem pa sem pred nekaj leti začela opažati, da se ne počutim dobro v svojem telesu, bila sem nekako napihnjena. In sem začela jesti po načelu diet brez ogljikovih hidratov. Meso, jajca, mlečni izdelki, predvsem veliko sira … Namesto da bi se počutila bolje, sem se še bolj napihovala. Sem znova potrdila ugotovitev, da je pač vsako telo zgodba zase in da ne ustreza vse vsem. Počasi sem iz svoje prehrane začela izločati sire in druge mlečne izdelke, sladkor in gluten. Uau! V enem tednu sem se počutila bolje. Ampak – kako se odreči sirčkom in ostalim dobrotam? S pomočjo sugestij, ki jih sidraš v svoje nezavedno, je popolnoma preprosto. Na kraj pameti mi ne pade pojesti krofa ali rogljička. Še manj popiti skodelice kakava ali pojesti zajetnega kosa sira. Ker sem si v umu vzpostavila povezavo med veliko, obilno kravo in njenim mlekom, polnim hormonov za rast. Sir je koncentrat teh hormonov – teliček zraste v veliko kravo v samo nekaj tednih. Jaz pa pač ne želim, da s takšno hitrostjo raste moja zadnjica, haha.
Pred časom sem tudi hodila v kisikovo komoro in ugotovila, da sem vsakič izgubila nekaj teže, da imam lepšo, bolj napeto kožo in se mi je celo zmanjšal celulit. V komoro sem sicer hodila zaradi zdravja, to je bil le dodatni »bonus«. In tako sem dobila idejo, da bi bilo izjemno združiti oboje; vplivati na podzavest in na telo hkrati.
Hipnoza pa ni dobra le za hujšanje. In to, kar izvajam jaz, je več kot le hipnoza. Gre za hipno-transformativni coaching, pri čemer dobiš poleg določenega uvida vase še rešitev, transformacijo. Kako sem vesela, ko vidim, kako se ljudje osvobodijo svojih dolgoletnih težav že po enem, dveh, treh srečanjih! Vsak prejme namreč tudi hipnoposnetek, ki ga pripravim posebej zanj, na konkretno težavo. Neverjetno, kako dobro je mogoče vplivati na svoj um, ki nam sicer vedno hoče dobro, včasih pa se zdi, da ga imamo samo zato, da nam nagaja. In če mi um prigovarja, kako fino je jesti sladke in mastne krofe, ker me to pač spomni na svoje otroštvo – kako se bom temu uprla? Saj veste, kako je z dieto. Ko si rečeš, da boš shujšala, si takoj bolj lačna … Um je naš pomočnik, ne naš sovražnik, ampak treba ga je malo »zdresirati«.
V zadnjem letu beremo o številnih stiskah ljudi, predvsem otrok, saj se je naše življenje precej spremenilo. Kako ohranjate pozitivno naravnost in veselje do življenja?
Izjemno sem hvaležna za svojo pozitivno naravnanost, vem, da to ni samoumevno. Na srečo pa jo znam z določenimi orodji in tehnikami ohranjati tudi takrat, ko mi ni do smeha. Najbolj so se me dotaknile zgodbe otrok, pa študentov. Zato sem se po svojih močeh potrudila pomagati, s kakšnimi brezplačnimi predavanji, kjer sem podelila tehnike, kako si lahko pomagajo.
Najtežji korak je ta, da se človek zave, da mu nihče ne more pomagati, dokler si ne pomaga sam, dokler tega ne bo želel. Svoji stranki lahko pripravim čudovit posnetek za na primer premagovanje treme pred javnim nastopom, a če ga stranka ne bo niti enkrat poslušala, ne bo nič drugače. Treba si je želeti spremembe, potem pa tudi imeti voljo, da narediš prvi korak, da deluješ. V tem je ves čar.
V koronskem času sem imela veliko predavanj na temo zakonitosti delovanja našega uma in ljudje so mi pisali, da jim je že samo to znanje zelo pomagalo pri tem, da so se znali bolj opazovati, prekiniti tok negativnih misli, se naravnati na pozitivo. Res, znati voditi svoj um je ključ.
