Danes se je Slovenija zopet stresla. Potres, ki je imel epicenter v okolici Domžal, je imel magnitudo 2,9, na površju pa učinki niso presegli inenzitete V. stopnje po evropski lestvici, so sporočili na Agenciji za okolje.
Peta stopnja potresa na 12. stopenjski evropski lestvici, ki opisuje intenziteto oz. učinke na površju, velja za močan potres, opisana pa je takole: "V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestrašijo. Ljudje čutijo tresenje celotne stavbe. Viseči predmeti vidno zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo."
Po drugi strani magnituda pove o tem, koliko energije se je pri potresu sprostilo. Učinki na površju pa so odvisni od tega, kako globoko pod površjem se je potres zgodil. Če se zgodita dva potresa z enako magnitudo, bo tisti, ki se zgodi globlje, imel manjše posledice na površju.
V Sloveniji so potresi sorazmerno pogost pojav, saj naša država leži na potresno aktivnem območju, kjer potrese "vzdržuje" premikanje Afriške plošče, ki izpodriva Evrazijsko. Pogosti so tudi močnejši potresi. Samo v preteklem stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII, ki že povzroča zmerne poškodbe na zgradbah, kot so manjše ali večje razpoke, odpadanje ometa, rušitve dimnikov.
Sicer si celotno EMS lestvico lahko ogledate tukaj.
Slovenija sicer velja za državo s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, pa so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč.
Ali šibkejši potres napoveduje močnejšega?
Ne. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa, piše na spletni strani ARSO. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega.
Se pa po močnih potresih pogosto pojavljajo tudi šibki. Gre za t.i. popotresne sunke, ki kažejo na to, da se tla umirjajo. Včasih, kot je bilo to v nedavnem potresu na Hrvaškem, pa je lahko tudi popotresni sunek skoraj enako močan kot glavni potres.
Močni potresi na Slovenskem v zgodovini
Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije, je bilo v zadnjih sto letih samo nekaj močnejših potresov, ki so povzročili gmotno škodo.
Eden najmočnejših potresov, kar jih je v znani zgodovini prizadelo območje Slovenije, se je zgodil 25. januarja 1348. Kljub temu, da je bilo njegovo žarišče v bližini Beljaka v Avstriji, je močno prizadel tudi naše kraje. Potres je terjal 20.000, po nekaterih podatkih celo 40.000 žrtev. Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno, močno prizadeti sta bili celotna Koroška in Kranjska. Valvasor je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, da je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ob potresu porušenih 26 mest in 40 gradov in cerkva. Tresenje so čutili prebivalci do Neaplja, Rima, Firenz, Strasbourga in Lubecka na vzhodu Nemčije.
Najbolj znan od potresov v preteklosti je zagotovo potres, ki je 14. aprila leta 1895 prizadel Ljubljano. Sedemnajst minut po enajsti uri zvečer je prebivalce predramil močan potres, ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali. S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese. Potres je povzročil ogromno škodo na zgradbah, saj jih je od 1.373 zgradb, kolikor jih je takrat bilo v Ljubljani, 145 bilo tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Marsikje so v stenah zazijale velike razpoke in zaradi skoraj nenehnega tresenja tal bivanje v teh objektih ni bilo varno. Umrlo pa je v tem potresu 21 ljudi. Porušeno mesto je takrat obiskal tudi cesar Franc Jožef, ki ga je tragedija pretresla.
Se pa lahko Ljubljana prav temu potresu "zahvali", da je njeno središče dobilo takšen videz, kot ga poznamo danes. Mesto so takrat pričeli obnavljati in dograjevati na podlagi novega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal Maks Fabiani. Ljubljana se je razširila in v petnajstih letih je zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so tudi nove mostove, spomenike, parke in kanalizacijo.
V novejši dobi smo si od potresov, ki so prizadeli našo državo zagotovo najbolj zapomnili potrese v Posočju in na Bovškem (1976, 1998 in 2004) ter na Kozjanskem (1974).
Ali potrese lahko napovedujemo?
Ne. Potres je eden izmed pojavov v naravi, ki ga lahko zelo dobro merimo, ne moremo pa ga nadzorovati. Sodobna znanost nima in še dolgo ne bo imela naprav in orodij, s katerimi bi lahko določila kraj in čas nastanka ali moč potresa, pravijo seizmologi. Poleg tega bi bilo kaj takega zelo tvegano, saj bi vsaka, tudi majhna napaka pri napovedi katerega koli od teh treh elementov imela zelo slabe, lahko tudi katastrofalne posledice zaradi panike, ki bi jo lahko sprožila.
Tako potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo.
Ali Slovenijo čaka rušilni potres?
Potresi neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli. Potresov, kakršen je bil današnji v Ljubljani, se na vsem svetu na leto zgodi več kot milijon. Močnejši potresi pa so redkejši. Vendar se tudi tistih z največjimi magnitudami zgodi po nekaj na leto.
Na potresno aktivnih območjih, kakršno je tudi območje Slovenije, se močni, rušilni potresi dogajajo vsake toliko časa, vendar njihova pojavnost ni periodična.
Slovenija sicer velja za državo s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, pa so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč.
Seizmologi so tako izdelali karte, ki "napovedujejo" možnost potresa različnih magnitud v sedanjosti in v naslednjih 1.000 in celo 10.000 letih.
Karte kažejo, da so močnejši potresi (Na karti A označeni z rdečo oz. oranžno barvo) trenutno najbolj verjetni v smeri od SZ proti JV - torej tam, kjer so že nastajali močni potresi. V naslednjih 1.000 letih (karta B) je to območje že večje in razširjeno na večji del osrednje Slovenije, v 10.000 letnem obdobju (karta C) pa zajema že skoraj vso državo (črno, vijolično, rdeče).
Tako je odgovor na vprašanje ali Slovenijo čaka rušilni potres: DA. Zagotovo.
Ostajajo samo vprašanja kje natančno, kdaj natančno in kako močan bo prvi ali bolje - prvi naslednji.
Glede na to, da jih ne znamo napovedovati, pa je to lahko še danes, jutri - ali pa čez sto let.
