Z bomnimi napadi iz zraka in z raketami, izstreljenimi iz Natovih ladij in podmornic v Jadranskem morju se je v večernih urah 24. marca 1999 začel napad zahodne obrambne zveze na Srbijo, ki je trajal vse do 19. junija.
Cilj akcije, ki jo je Nato poimenoval "Operacija združenih moči", je bil doseči umik srbskih sil iz Kosova in vzpostavitev mednarodne uprave v takratni pokrajini, kjer je režim tedanjega srbskega predsednika Miloševiča izvajal vojaško akcijo in etnično čiščenje proti večinskemu albanskemu prebivalstvu, ki je zahtevalo odcepitev od Srbije in vzpostavitev neodvisne republike.
Akcijo, ki je zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni odobril Varnostni svet OZN, je Nato označil za "humanitarno intervencijo".
V njej je bilo ubitih okoli 1.000 pripadnikov jugoslovanskih obrambnih sil in okoli 500 civilistov. V napadih pa je bil uničen ali močno poškodovan velik del vojaške infrastrukture Zvezne republike Jugoslavije, ki sta jo takrat sestavljali samo še Srbija in Črna gora, pa tudi veliko civilnih objektov in prometna infrastruktura.
Akcija zveze Nato je svoj cilj dosegla in Jugoslovanska armada se je, skupaj z velikim številom civilnega (predvsem srbskega in romskega) prebivalstva umaknila s Kosova. Kosovo je dobilo mednarodno upravo in kasneje razglasilo samostojnost, ki jo danes priznava le del članic OZN, med njimi tudi Slovenija.
Danes v Srbiji akcije Nata skorajda več ne omenjajo.
