28-letni Nik Škrlec je človek, ki rad premika meje … Je igralec, Youtuber in voditelj kviza Male sive celice ter skupaj z Niko Rozman vodi tudi Sobotni krompir. V prostem času pa državni prvak v pomnjenju, rekorder v recitiranju decimalk števila π in (še neuradni) rekorder v sestavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom.
Se še spomnite svojih osnovnošolskih dni? Kaj ste takrat počeli v prostem času?
Seveda, čeprav jih je v tem času moj spomin najbrž že čisto predrugačil. Tako lahko hitro pozabimo na stiske odraščanja, igre moči med vrstniki in ostale šolske tegobe, ostanejo pa samo najlepši spomini. Na srečo imam teh precej več! Takrat sem v prostem času preigral neverjetno veliko nogometa in košarke, poletja pa so bila rezervirana skoraj izključno za druženje na bazenu.
Kdaj ste začutili, da vas privlači igranje? Je bil morda kdo iz vaše družine tudi igralec?
Moja babica goji posebno strast do pusta, šem in različnih vragolij. Sumim, da sem od nje dobil posebno veselje do igre, ki pa sem ga lahko potem hitro preizkusil. Že v osnovni šoli sem imel priložnost stati na odru in začutil sem, da rad nastopam, tako da je bila tudi moja odločitev za srednjo šolo v resnici najbolj povezana z gledališkim krožkom na gimnaziji.
Kaj vas najbolj veže na rodni kraj in kaj najbolj pogrešate?
Brestanica je majhen kraj v Posavju in velik del mene, tako da v resnici ničesar ne pogrešam, ker nisem tudi ničesar izgubil. Občutek majhnega kraja in povezanosti je nekaj, kar lahko v Sloveniji gojimo vas čas. Moje dojemanje sveta je še vedno brestaniško – imam občutek, da živim v drobnem, toplem kraju, kjer je mogoče vse. Čeprav ima slovenska majhnost svoje slabosti, pa je zame možnost lastne iniciative in vpliva na svoje okolje najbolj pomembna in dragocena. To je tudi lekcija mojega rodnega kraja, ki jo še naprej gojim v sebi.
Kako vam je všeč Ljubljana?
Zelo. Zaradi dela večino svojega časa preživim tu in živahnost Ljubljane navdihuje. Ravno v času epidemije sem videl, kaj v Ljubljani najbolj pogrešam – družabnost, dogodke, izmenjavo mnenj, predstave, gostovanja iz tujine, vrhunske koncerte, filme, kulturo ... življenje.
Kdo vas zjutraj zbuja?
Nimam budilke, ampak papagaja. Nace, sivi žako, ki je zdaj z nama že šest let, se vsako jutro najprej oglasi z rahlim žvižgom, potem pa govori: »Dobro jutro!«, dokler ga ne nahraniva in se z njim poukvarjava na začetku dneva.
Kaj pa vaš prosti čas? Kako ga preživljate?
Preživljanje svojega prostega časa bi lahko razdelil v dve kategoriji, aktivno in pasivno. Sem na primer zelo strasten dremavec. Potrebujem čisti odmor, gledanje v zrak, fantaziranje ali pa tudi zabijanje časa na družbenih omrežjih, po drugi strani pa čas aktivno napolnim z rečmi, ki me zanimajo. Potapljanje na vdih, video ustvarjanje, različne veščine (žongliranje, ravnotežje, rubikova kocka), branje, učenje česa novega ipd. Pomembno se mi zdi zavedanje, da sta obe plati pomembni. Potrebujem svoj mrtvi čas in ne predstavljam si svojega življenja brez aktivnega preživljanja prostih ur. Težave se ponavadi zgodijo, ko se ravnovesje med tema platema poruši.
Male sive celice lahko spremljate vsako soboto ob 9.30 na prvem programu Televizije Slovenija!
Kaj je za vas gledališče? Bili ste del ljubljanskega dramskega ansambla ....
Gledališče je zame prostor neskončne ustvarjalnosti. To me zanima, zato vem, da bom še naprej iskal možnosti za igro na gledaliških odrih. Nekaj je primarno razburljivega v živem stiku s publiko in možnosti za komunikacijo in izraz so zares široke. V SNG Drama sem se ogromno naučil in mislim, da je to odlična popotnica za raziskovanje.
Kakšno je življenje gledališčnikov … pred in med covidom?
Trenutno je življenje samozaposlenih gledališčnikov vse prej kaj drugega kot življenje. Filmarji v trenutku, ko govoriva, recimo še vedno čakajo na plačila za že opravljeno delo. Marsikateri gledališki ustvarjalec ne more sam narediti ničesar in ne preostane mu drugega kot ohranjanje duševnega zdravja in vztrajanje v brezizhodnem položaju. Da se razumemo, zavedam se, da se je v podobnem položaju znašlo ogromno drugih panog, in stiske si delimo. Zato mislim, da bi bilo dobro, če namesto sovražnosti in agresije spodbujamo sočutje in vzajemno pomoč.
Dobili ste mnogo nagrad … Katera vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Vsaka nagrada je krona nekega truda v preteklosti in vsake sem bil neizmerno vesel in na njih sem ponosen. Vseeno pa mislim, da je bolj zdravo, da jih potem pospravim in se osredotočim na sedanjost.
Glede na to, da se je gledališče skoraj ustavilo, ste trenutno veliko bolj zaposleni na televiziji … Pri katerih oddajah sodelujete?
Res je, v Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija sem trenutno zelo dejaven. Male sive celice vodim že peto sezono, Počitniški krompirji in Izodrom pa so zdaj prinesli novo oddajo, Sobotni krompir, ki ga vodiva skupaj z Niko Rozman.
Delo na televiziji je lahko kar precej komplicirano … Kaj je za vas najtežje in kaj vas najbolj spravi ob živce?
Televizija je, podobno kot gledališče, vedno ekipni trud in najbolj me živcira, kadar kdo ovira ali pa celo ruši delo celotne skupine.
Zdi se, kot da bi kot voditelj oddaje Male sive celice vedno poznali odgovor na vprašanja … Pa se kdaj zgodi, da res ne veste odgovora?
Seveda, ampak najlepša stvar Celic je, da si ga potem hitro zapomnim in tako krpam svoje luknjasto znanje. Trudimo se, da so v oddaji kratke in simpatične razlage, ki poskrbijo za to, da pravilne odgovore tudi razumemo.
Ste se morda kdaj v družbi igrali z družabno igro Male sive celice?
Haha, ja, ponavadi zavzamem vlogo voditelja! Nihče ne želi, da tekmujem, ker poznam odgovore.
Ste morda ljubitelj kakšnih drugih družabnih iger?
Sem velik ljubitelj vseh možnih družabnih iger. Najraje in najbolj spretno igram Activity, s prijatelji imamo tudi svoja posebna, težja pravila, uživam pa tudi v igrah The Mind, Joking Hazard, Quarto, Bandido, Dobble, Dixit, Spomin, Catan, Jenga in Storycubes, čeprav jih zadnje čase igram malo manj. Rad imam tudi igre s kartami, pa igre tipa Mafija ipd.
Če bi danes bili še v osnovni šoli, kaj bi sedaj, v tej situaciji, ki nam jo kroji virus, najbolj pogrešali?
Mislim, da smo vsi ugotovili, da je šola veliko več kot samo gola učna snov. Pouk je posebna izkušnja, pa tudi čas v šoli s sabo prinaša ogromno drugih doživetij, ki so dragocena. Upam, da smo vsi dojeli, kako pomemben je poklic učitelja, ne znam pa si niti predstavljati, kaj bi najbolj pogrešal. Šolarke in šolarji so svojevrstni junaki tega časa, mislim, da so zasuti z zahtevnim delom na računalniku, in zaenkrat še kar krmarijo in vztrajajo, kar je spoštovanja vredno. Dvomim, da bi jaz to lahko zdržal, in v resnici je tudi popolnoma normalno, če se jim kdaj stvari porušijo in izgubijo voljo.
Smo v božičnem času … Kaj boste počeli te dni?
Naslednji teden imam še veliko spletnih druženj s šolami, konec decembra bom v živo nastopal iz Štihove dvorane, vmes pa izkoristil čas za počitek. Moje praznične aktivnosti so bolj vezane na kavč in čaj, kar bo tudi dobro delo.
Trenutno je skoraj dobesedno cel svet doma in najbrž jih večina gleda televizijo. Kaj pa vi? Spremljate kaj na TV?
Ja, zvečer imam po novem čas tudi za televizijo. Nekaj časa sem vsak dan gledal skoraj vse informativne oddaje, zdaj pa sem to malo omejil, ker lahko pretirano spremljanje dogajanja hitro postane tudi tesnobno. Sicer pa sem zvest gledalec RTV Slovenija, ker ponuja resnično raznovrstne kvalitetne vsebine, in ponosno plačujem naročnino. Se mi zdi prav, da to tudi povem, ker imam občutek, da se ves čas oglašajo samo tisti, ki tega ne počnejo. Rad gledam dokumentarce, domače izobraževalne oddaje, domačo igrano produkcijo, pogovorne in raziskovalne oddaje, razvedrilni program, z Leno pa velikokrat prižgeva tudi risanke, da slišiva, kako sva se odrezala pri sinhronizaciji.
Kaj pa pretočne vsebine tipa Netflix, Amazon ali HBO Go?
Vsekakor, ampak nadzorovano in s prekinitvami, sicer me hitro odnese v kakšno črno luknjo serije z desetimi sezonami.
Imate kakšno priljubljeno serijo?
Trenutno Peaky Blinders, Derek in Afterlife.
Star Wars ali Star Trek?
Čeprav mislim, da vsi pričakujejo, da bom rekel Star Trek ... Star Wars.
Kaj si želite od Božička ali pač dedka Mraza?
Letos je bilo toliko pridnih otrok, da se mi zdi boljše, če se posvetita njim, jaz bom počakal na naslednje leto!
