Avtorica v deloma avtobiografskem besedilu v glavni soj žarometov postavi tiste, ki običajno v drami o bolezni odvisnosti pred občinstvom odigrajo stranske vloge, tj. svojce. Mia (Ana Pavlin), petnajstletnica iz zgornjega srednjega razreda britanske družbe, večino časa preživi v dekliškem internatu. Neke noči s sošolko Izzy (Lara Wolf) v internatski sobi opravita iniciacijski obred, ki se ga udeleži tudi njuna mlajša sošolka, trinajstletna Alice (Lucija Harum). Ker gre med tem obredom marsikaj narobe, Mio izključijo iz šole, zato se mora vrniti domov, v premajhno stanovanje, v katerem živita njena mama Martha (Tjaša Železnik) in starejši brat Henry (Matej Zemljič). Martha ima težave z alkoholom in tabletami, Henry, ki si želi postati slikar, pa je pred nedavnim prekinil šolanje, da lahko vse dneve skrbi za mamo. Mia sicer tudi med počitnicami večino časa obiskuje sošolke, z mamo in bratom pa vzdržuje samo najnujnejše stike. Mia in Martha imata slab odnos: oprezata druga za drugo, sta napadalni in ljubosumni. Odnos med Martho in Henryjem je še bolj zapleten: poln je obsedene ljubezni in navezanosti, soodvisnosti, meji na incest, obenem pa je za oba skrajno razdiralen. Ker se Martha, Henry in Mia drug z drugim (in s svetom) ne morejo znajti, iz Hongkonga že potuje oče obeh najstnikov, odtujeni poslovnež Hugh (Gregor Gruden), da bi tako ali drugače rešil zapleteni položaj … Dramo je prevedla Eva Mahkovic, ki je bila tudi dramaturginja uprizoritve, režirala pa jo je Tijana Zinajić. Likovna podoba uprizoritve je delo scenografke Urše Vidic, kostumografa Matica Hrovata in oblikovalca svetlobe Andreja Koležnika, za zvočno kuliso pa so skrbeli lektor Martin Vrtačnik, avtor izbora glasbe Gregor Andolšek in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš. Ustvarjalci so s prikazanim navdušili občinstvo in se tako v velikem slogu začasno poslovili z odrov.
