Počitnice so se znova podaljšale, otroci ostajajo doma. Kaj počnetedoma, čemu se posvečate?
Delo od doma mi ne predstavlja težav, saj sem samostojna podjetnica in večino časa, kadar nisem na snemanjih, sestankih in podobno, delo opravljam iz domače pisarne. A kadar imam polno »motenj« – pod navednicami seveda, saj otroci niso motnja, a gre za to, da preprosto ne morem skoncentrirano pregledovati pogodb, odgovarjati na elektronsko pošto in tako naprej, kot bi si želela – takrat je vse skupaj težje in bolj stresno. Mlajša hči, ki bo decembra stara šele štiri leta, ima čez dan še vedno počitek, tako da v tem času, med 12. in poltretjo uro, ko spi, lahko res veliko naredim. Da sem lahko zjutraj vsaj pol ure pri računalniku in pregledam, kaj se dogaja v poslu, hčerkama zavrtim kakšno polurno risanko, potem pa ju pošljem ven, da sta se igrata zunaj. Jaz lahko medtem še kaj naredim za službo in pripravim kosilo. Česar čez dan ne utegnem narediti za službo, pa me čaka po 21. uri. Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem zavlekla svoje poslovne obveznosti do 1. ali 2. ure zjutraj, potem pa sem vstala že ob 6. uri, tako da sem v letošnjem letu zelo utrujena, česar sebi sicer nikoli ne pripisujem, ampak to leto je res pestro. In komaj čakam 1. januar 2021, v upanju, da bo »reset« in se bo naše življenje oziroma naslednje leto začelo pisati na novo.
V času prve karantene ste povedali, da ste se dni doma lotili sistematično, s sestavljanjem jedilnika.
Dejstvo je, da delam urnike, saj bi brez teh sebe pripeljala do tega, da znorim! S svojim spletnim mestom imam ogromno dela, in če si ne bi za vsak dan naredila urnika, ne vem, kako bi zvozila.
Kako v časih koronavirusa ostajate pozitivno razmišljujoči, kako razmišljate o prihodnosti?
Ohranjam pozitivne misli, saj mi kaj drugega ne preostane. V takih trenutkih negativizem prav nič ne pomaga. Mi upoštevamo vse ukrepe. Če gremo ven, na sprehod, in smo sami, si ne nadenemo mask, če smo v gneči, si jih nadenemo. Funkcioniramo po zdravi kmečki pameti, ampak absolutno upoštevamo ukrepe. Upam, da koronavirusa ne bomo dobili; ne bi rada zbolela zaradi svojih staršev, Sandijevih staršev in ne nazadnje tudi zaradi sebe. Poznam nekaj mladih, ki jih je koronavirus zelo prizadel, in poznam tudi nekaj starejših, ki sploh niso vedeli, da ga imajo. Zdi se mi, da je še vse tako neraziskano in neodkrito, da človek preprosto ne ve, na kaj mora biti pripravljen in na kaj ne. Dejstvo je, da jaz o samem virusu ne vem nič, da je lahko vsak pameten z domačega kavča inda je po bitki lahko vsak general. Dejstvo je tudi, da se osebno strinjam z mnogimi mnenji in da nisem dovolj pametna, da bi lahko karkoli komentirala.
Med prvo karanteno ste kar doma posneli pesem in video, imate v načrtu še kakšen glasbeni podvig?
Med karanteno sem zelo ustvarjalna, sploh glede spletne strani. Pripravljam tudi nekaj novega na glasbenem področju, tako da mi dela ne zmanjka. Res pa je, da smo blizu temu, da nam lahko zmanjka denarja, glede na to, da od februarja svojega primarnega posla nisem opravljala, in glede na to, da ne moremo reči, da so prav dobro poskrbeli za nas med poletjem, ko nismo mogli nastopati, tako da ... Ne vem, kaj bo. Ostajamo pozitivnih misli in seveda upamo na najboljše.