Estrada

Pomlad je prišla, energija pa ušla?

Sanja Lončar, Zarja
28. 3. 2018, 14.01
Deli članek:

Zakaj smo spomladi tako utrujeni.

Revija Zarja

Težko sem čakala prve lepe dneve, zdaj, ko so prišli, pa ugotavljam, da sem totalno zanič. Še ene grede ne zmorem prelopatati, ne da bi ostala brez sape. Opažam tudi, da se nenormalno veliko potim. Pa tudi vnetje mišic staknem takoj, ko naredim nekaj več gibov, ki jih nisem vajena. Ne vem, ali je to normalno – je to spomladanska utrujenost ali mogoče simptomi kakšne resnejše bolezni. Bi morala k zdravniku ali obstaja kakšen način, da se čim prej vrnem v formo?

Ana J.

Ali pomlad prinaša utrujenost? Ozrite se okrog sebe. Vam delujejo drevesa utrujena? Kje pa – pokajo od moči in poganjajo navzgor tone sokov. Kaj pa ptiči? Skoraj razganja jih od energije. Je le človek v naravi izjema, ki ji je namenjeno, da pomlad začenja s praznimi baterijami, ali smo mogoče sami krivi za takšno stanje? Tako kot 31. marca podjetja oddajajo bilance za svoje poslovanje v preteklem letu, imajo tudi naša telesa prav spomladi možnost občutiti lastno bilanco življenja med zimo.

Medtem ko so ptiči, rastline, živali … pozimi svojo energijo previdno hranili, minimizirali vnos hrane in porabo energije, je človek počel ravno nasprotno. Telo smo obremenjevali z delom, stresom, hrano, alkoholom, nespanjem ... V telesu smo si naložili cele kupe kislih presnovkov, zaradi katerih se počutimo olesenelo. Jetra in ledvice smo tako obremenili, da še rednih obremenitev ne prenesejo, zato jih tudi stežka prepričamo, da bi »podelali« še zaostanke.

Brezov izvleček se je pokazal kot zelo dober tudi v kombinaciji z masažnim oljem. Na ta način breza učinkuje lokalno, ravno tam, kjer je telo odložilo umazanijo – to je pogosto na stegnih.

To, kar mi pogosto imenujemo spomladanska utrujenost, je pravzaprav kombinacija izčrpanosti jeter in ledvic ter preveč odpadnih snovi, ki smo si jih v zimskih mesecih naložili povsod po telesu.  Pri ženskah se smeti najbolj nalagajo v podkožju, na bokih ter v sklepih rok in nog. Enake smeti se pri moških nalagajo na drugačnih deponijah in jih tam imenujemo putika, zamaščena jetra in podobno.

Narava ve, da je napočil čas za veliko spomladansko pospravljanje, zato nam na vsakem koraku ponuja odlična sredstva za hitro čiščenje. Čemaž, koprive, regrat, drobnjak … so odlična superživila, ki pometajo, poživljajo in polnijo zaloge z dragocenimi vitamini in rudninami.

Revija Zarja

Specialisti za prožnost

Ko pa začutimo olesenelost, je čas, da se po pomoč obrnemo tudi k specialistom za prožnost. Enega imate zagotovo pred vrati. Ker je tako droben, ga mogoče ne opazite, vendar je zelo dragocen pri hitrem pospravljanju zimske navlake. To je drobnjak. V 100 gramov je skoraj 50 mg vitamina C, kar ga uvršča v sam vrh živil, bogatih s tem vitaminom. V njem je tudi veliko vitamina A, B2, magnezija, fosforja, kalcija in železa. Drobnjak sistematično očisti želodec in prebavila ter tako omogoči, da zaužito hrano bolje prebavljamo. Drobnjak tudi topi odvečno sluz, redči holesterol in naredi ožilje prožnejše. Njegov učinek čutimo tudi na ledvicah – očisti jih, dezinficira in okrepi njihovo delovanje.

Druga rastlina, ki je zelo primerna za odganjanje olesenelosti, je breza. Če si ogledate njene veje, ne morete prezreti njihove gibčnosti.  Navidezno nežne in krhke v sebi skrivajo zelo pomembno modrost, da sta za zdravje in vitalnost nujna prožnost in pretočnost. Breze imajo to sposobnost, da izbirajo snovi, ki jih bodo vgradile vase. Kljub temu da prečrpavajo in čistijo ogromne količine vode, ne dovoljujejo, da bi se v njih nabiral sediment. Zato je v njihovih vejah manj snovi, ki lahko kristalizirajo, v primerjavi z drugimi drevesi, s katerimi si delijo prostor. Tisti, ki se spoznajo na zdravilno energijo dreves, vedo, da breza pomaga tudi pri pometanju nesnovnih smeti, zato je v vseh pogledih drevo, s katerim je nov začetek veliko lažji.

Revija Zarja

Rešitev je umirjenost!

Mnogi so presenečeni nad ugotovitvijo, da se breze prve spontano obnovijo po naravnih nesrečah, kot so potresi, izbruhi vulkanov in celo jedrske nesreče. Kaj je v tem presenetljivega? Po vsaki katastrofi se bodo prvi postavili na noge tisti, ki so sposobni ostati pretočni, izpustiti tisto, kar je bilo, in sprejeti, kar je. Breza je utelešenje tega.

Iz popkov, ki jih nabirajo pred cvetenjem, se destilira tudi eterično olje, ki ga dodajajo pripravkom za čiščenje telesa in boljšo rast las.

Uporabnost breze

Pri brezi je uporabno in užitno vse. Na Kamčatki pijejo njen sok, ki ga lovijo neposredno iz dreves brez predhodne fermentacije. Ta sok se tudi kuha, s čimer se, podobno kot pri javorju, dobi brezov sirup oziroma brezov sladkor. Tudi mlado brezovo skorjo uporabljajo za hrano.

Pri nas je najbolj razširjena uporaba brezovih listov. Zaradi čistilnega in diuretičnega učinka jih uporabljamo pri težavah z ledvicami in mehurjem (čistijo pesek, blažijo vnetja), proti protinu, revmatizmu in pri blagih bolečinah zaradi artritisa. Zadnje raziskave kažejo tudi protiglivično učinkovanje. Posledično brezova kura učinkuje na čiščenje kože, odpravljanje celulita in bolj sijoče lase (tudi v njih se kaže stanje naših ledvic). 

Brezovi listi vsebujejo betulinsko kislino, askorbinsko kislino (vitamin C), karoten, triterpen alkohole, kumarinske substance, flavonoide, levkoantocianide, sterole, hiperozide, saponine in taninske snovi. Torej imamo v brezi poleg zdravilnih sestavin precejšnjo zakladnico antioksidantov in dragocenih vitaminov. Mnoge izmed navedenih snovi imajo tudi dokazano protirakave učinke. 

Brezove liste, ki jih dodajamo solatam ali zelenim napitkom, nabiramo, dokler so zelo mladi. Za čaj pa so najboljši nabrani pozno spomladi ali na začetku poletja, na dan za cvet (ker želimo zajeti čim več eteričnih olj). Liste odtrgamo z vejic, jih posušimo na zraku in shranimo v steklenih kozarcih. Zdrobimo jih šele, ko želimo iz njih pripraviti čaj. 

Čaj delamo kot poparek. 1–2 žlici listov prelijemo s 3 dl vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10–15 minut, odcedimo in spijemo. To ponovimo nekajkrat na dan. Lahko poiščemo tudi  izvlečke, ki jih le zmešamo z vodo in spijemo kot krepčilni napitek.

Revija Zarja

Že poznate brezov sok?

V času pred listanjem začnejo breze iz korenin pošiljati v veje ogromne količine soka. Brezov sok je vrhunsko delo narave – naravno čista, živa voda. Gre za raztopino rudnin in hranil, ki se spomladi pospešeno pretakajo iz korenin navzgor ter so glavno hranilo za liste in nove veje. 

Mnoge kulture poznajo zdravilnost brezovega soka in ga uživajo kot eno najboljših spomladanskih poživljajočih snovi. Najbolj znan je v skandinavskih državah in Rusiji, kjer ga uradna medicina predpisuje za zdravljenje ledvičnih kamnov. Podobno ga spoštujejo in uporabljajo tudi v Kanadi, Koreji in na Japonskem. Tudi v Sloveniji imamo veliko brez – naši predniki so znali pridobivati in uporabljati brezove pripravke. Plemeniti Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske opisuje pridobivanje zdravega brezovega soka. Njegovi zapiski se nanašajo na njegovo pridobivanje soka na Koroškem ob koncu 19. stoletja. V sredini 20. stoletja so brezov sok pridobivali tudi v okolici Logatca na Notranjskem.

Pred kratkim so to tradicionalno modrost začeli obujati tudi v skupini navdušencev, zbranih okrog Roberta Bartola.

Boste sami nabirali brezov sok?

Pri masovni pridelavi v vsaj 20 cm debelo brezo s sterilnim orodjem zavrtajo luknjico, vstavijo cevko in počakajo, da se nateče 5–10 litrov soka. Potem luknjico zamašijo s čepkom in cepilno smolo, da preprečijo okužbo in propad drevesa. Ker brezov sok (nepasteriziran) v hladilniku lahko hranimo le nekaj dni, je veliko smotrneje, da le zarežemo v za palec debelo vejo in nanjo nataknemo steklenico. Prehod z veje na steklenico zalepimo s trakom, da sladek sok ne pritegne mravelj.

V enem dnevu se bo nabralo ravno prav za dnevni odmerek. Naslednji dan steklenico zamenjamo, vejo prikrajšamo za en centimeter in ponovno nastavimo steklenico.

Revija Zarja
Vejo zarežemo pod kotom, da iz cevčic priteče več soka.

Revija Zarja
Na vejo pritrdimo čisto steklenico in stik obvijemo z lepilnim trakom, ki preprečujejo prihod mravljam in drugemu mrčesu.

Revija Zarja
Naslednje jutro pridemo po svežo brezovo vodo, ki jo uživamo večkrat na dan – spijemo približno 0,3 do 0,5 litra na dan.

Ne pozabite zdrgniti! 

Če bi se lotili pomivanja posode, bi dodali vodo in čistilo, potem pa bi umazanijo še zdrgnili. V tej zgodbi je brezova voda odlično čistilo, dodati moramo še vodo in potem namesto ščetke uporabiti gibanje, ki bo pospešilo pretakanje naše limfe. Tako kot pretresete vodo z detergentom, kadar pomivate steklenico, ravnajte tudi s svojim telesom, da limfa lažje opravi svoje čistilne naloge.

Revija Zarja

Pretresite svoje telo, vendar nežno! Prehitri in premočni napori stanje le poslabšajo, ker se bo v tkivih začela izločati kislina (vnetje mišic), kar telo dodatno zakisa. Tako kot vedno v življenju je umetnost začutiti pravo mero ter nežno in ljubeče omogočiti, da se življenjski sokovi nemoteno pretakajo po tkivih. Ples, ozaveščena vadba z globokim dihanjem, plavanje in sprehodi po gozdu so odlična izbira. Če ne morete prelopatati cele gredice, bo dovolj le pol. Tudi počasi se daleč pride.

Preberite tudi: Kaj je prehranska psihiatrija? Kliknite TUKAJ!