Vsi odzivi, ki spadajo pod obrambne mehanizme, so avtomatični. Če je obrambno vedenje v neki situaciji načrtovano, to ni več obrambni mehanizem.
V zvezi z obrambnimi mehanizmi je lahko nekoliko problematično to, da težava velikokrat ostane nespremenjena, spremeni se le način, kako si jo razlagamo, ta pa je izrazito subjektiven. Ko postane to prevladujoč način spoprijemanja z obremenitvami, nismo sposobni videti resničnega vzroka težav oziroma jih odpraviti. Kljub vsemu niso vsi obrambni mehanizmi a priori negativni: med pozitivne denimo spadata kompenzacija in nadkompenzacija. Vsekakor pa so, vsaj v prvi fazi spoprijemanja s problemom, nujni za normalno psihično delovanje, saj nam pomagajo ohraniti samospoštovanje in onemogočajo, da bi v zavest prodrle psihične vsebine, ki jih nismo sposobni sprejeti.
Najpogostejši tipi obrambnih mehanizmov
1) Potlačitev
V nezavedno plast duševnosti smo skrili tiste psihične vsebine, ki so za nas preveč boleče in sramotne, npr. posilstvo, homoseksualnost, ki je družbeno okolje, v katerem se gibljemo, ne odobrava, zato je tudi naš zavestni jaz ne sprejema, in podobno. Te vsebine nato na površje prihajajo na drugačne načine, zato je potlačitev po Freudu temelj za številne čustvene motnje.
2) Zanikanje
Vedemo se tako, kot da problem ali konflikt sploh ne obstaja. Mož ve, da ga žena vara, in je zaradi tega globoko prizadet, a ne stori ničesar. Negacija je pogosta pri alkoholizmu in drugih odvisnostih, soočanje s problemom pa lahko traja še veliko dlje kot ob uporabi drugih obrambnih mehanizmov. Preden si odvisnik prizna svojo stisko, so hudo prizadeta že vsa področja njegovega življenja.
3) Projekcija
Ta obrambni mehanizem deluje na takšen način, da se lastnih napak in slabosti »znebimo« tako, da jih pripišemo drugim: kljub lastni preveliki teži kritiziramo prijateljico, ker se je zredila, in podobno. Projekcija je pogosto tudi temelj za predsodke, saj lastne napake pripišemo določenim socialnim skupinam in do njih oblikujemo temu ustrezen predsodek.
4) Racionalizacija
Ker nečesa ne moremo dobiti, navedemo negativne razloge tega ali pa opravičimo svojo napako z nečim, kar je videti sprejemljivejše in razumnejše. Primera racionalizacije sta situacija, ko zaradi lastne napake ne napredujemo v službi, a se zgovarjamo na slab odnos s šefom, ali ko kritiziramo lastnosti človeka, ki nam je všeč, mi pa ne njemu. Pod racionalizacijo spada tudi izgovor »Nisem ti mogla odgovoriti na sporočilo, ker sem bila ves teden zasedena« - kdor izgovori ta stavek, dobro ve, da bi v celem tednu lahko našel čas za odgovor, a s pomočjo racionalizacije presodi, da je za človeka, ki mu ni odgovoril, tovrstno opravičilo bolj sprejemljivo.
5) Identifikacija
Poskušamo si izboljšati samopodobo, tako da se poistovetimo z dobrimi lastnostmi drugih ali pa se, v hujših primerih, zaradi lastne notranje praznine začnemo celo obnašati, kot da smo nekdo drug. To privede do izgube lastne identitete in pristnih odnosov. Identifikacija je lahko tudi posledica druženja z določenimi socialnimi skupinami.
6) Premeščanje
Namesto da bi čustva izrazili v odnosu do tistega, ki so mu dejansko namenjena, jih prenesemo na nekoga drugega, ker se ob prvi osebi počutimo nemočno, bodisi ker nam predstavlja avtoriteto ali ker smo od nje odvisni. Tipičen primer je premeščanje jeze, namenjene šefu, na ženo ali otroke. Obstaja pa tudi pozitiven tip premeščanja, ko jezo oziroma druga neprijetna čustva stresemo na stvar in ne na človeka - vržemo se v tek, ustvarjanje ... tipu takega premeščanja rečemo sublimacija.
7) Kompenzacija
Pozitiven tip obrambnega mehanizma, ki deluje tako, da poskušamo, ko se nekje počutimo šibke, primanjkljaj nadomestiti tako, da se izkažemo na drugem področju. Ženska, razočarana v ljubezni, na primer prične nizati karierne uspehe. Vendar pa lahko zopet nastopi težava, če postane uveljavljanje na drugem področju prisila ali pretiravanje.
8) Nadkompenzacija
Na določenem področju smo slabi, a z voljo in vztrajnostjo odpravimo ta primanjkljaj ter se prav na tem področju razvijemo in uveljavimo. Primer je študent, ki na fakulteti dvakrat pade pri istem izpitu, nato pa se za dotični predmet uči vse poletje, dokler ne dobi desetke. Nadkompenzacija je verjetno najbolj pozitivna med vsemi obrambnimi mehanizmi.
