Ko so Body Count v začetku devetdesetih posneli zloglasni EP Copkiller, je meja dobrega okusa in iskrenih čustev bila premaknjena precej visoko. Bend je opeval maščevanje policajem na najbolj krut način, pa tudi ostale pesmi (ena od njih, Body Count, se je pojavila že na Ice-T-jevem albumu O. G. Original Gangster) ne zaostajajo v pikrosti, brutalnosti in seveda drznosti.
V času, ko je Los Angeles gorel zaradi rasnih nemirov, ko se je zdelo, da je post-hladnovojna Amerika dokončno našla svoj pravi, grdi obraz, so Body Count peli o zatiranju, nemožnosti razvoja manjšin, peli so o smrti najbližjih, o prevarah in iluzijah.
Bend je ponudil hitre ritme, mastne riffe in seveda besedila, ki so popolnoma odsevala bend, ki prihaja iz enega najhujših predelov v L. A.-ju, South Centrala. Body Count so osvojili svet z albumoma Body Count in Born Dead. V času, ko je Los Angeles gorel zaradi rasnih nemirov, ko se je zdelo, da je post-hladnovojna Amerika dokončno našla svoj pravi, grdi obraz, so Body Count peli o zatiranju, nemožnosti razvoja manjšin, peli so o smrti najbližjih, o prevarah in iluzijah. Okrepljeni z gruvom, dobrimi riffi in seveda besedili brez primere, so osvajali srca podobnomislečih povsod po svetu.
In če ste jih prvič in zadnjič do zdaj videli leta 1997 v ljubljanskem Tivoliju, ali pa, če jih morda sploh še niste videli, potem si na koledarju s črno lobanjo označite 7. junij 2015, saj bodo Veseli Dihurčki in ŠKUC Ropot pripeljali kultno zasedbo v Križanke.
