Đurić, ki je igral tudi na Švedskem, Madžarskem, Kitajskem in v Avstraliji, je pri 37 letih prvič zaigral tudi za singapursko izbrano vrsto in zanjo na 53 tekmah dosegel 24 golov ter ji pomagal do dveh naslovov južnoazijskega prvaka.
Velja omeniti, da je bil Đurić v mladih letih nadarjen kanuist na mirnih vodah, med drugim je bil jugoslovanski mladinski prvak pri 15 letih, pri 17 pa je veljal za svetovno številko osem mirnovodaškega športa.
Leta 1992 ga je takrat novoustanovljeni olimpijski komite BiH - kljub temu, da zaradi vojne ni treniral dve leti - povabil k tekmovanju na OI v Barceloni 1992, in sicer v kanuistični disciplini C-1 na 500 m. Pot do tja pa je bila precej pestra. Olimpijski komite ni imel sredstev za plačilo potovanja v Barcelono, tako da je Đuriću pomagal avtoštop, sprva do Avstrije, kjer pa so ga na meji zavrnili zaradi neveljavnega potnega lista.
Po pomoči olimpijskega komiteja je nato iz Ljubljane le poletel na prizorišče OI, kjer je bil eden izmed desetih športnikov, ki so kot prvi na OI zastopali BiH. Z izposojeno opremo italijanske in španske reprezentance je tekmovanje končal v repasažu. Po OI se je znova posvetil nogometni karieri, v kateri je bil na začetku vratar, nato pa igral tudi kot vezist.
Bosanski nogometni rekorder končal športno pot
V nekdanji Jugoslaviji rojeni nogometni napadalec Aleksandar Đurić, ki je največji pečat pustil v Singapurju, je pri 44 letih končal kariero. Đurić je samo v singapurski ligi dosegel 376 zadetkov (330 v S-league, 46 v pokalu), kar je med še aktivnimi nogometaši rekordni dosežek za eno ligo.