Gre za mehanizem, ki je po navedbah Evropske komisije namenjen zmanjšanju emisij ogljika, določitvi poštene cene ogljika, izpuščenega med proizvodnjo ogljično intenzivnega blaga, uvoženega v EU, ter spodbujanju čistejše industrijske proizvodnje v tretjih državah. Mehanizem, ki se izvaja postopoma, je obenem usklajen s postopnim opuščanjem dodeljevanja brezplačnih pravic, določenim v sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS).
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V veljavo je z uredbo stopil že oktobra 2023, a trenutno velja prehodno obdobje, v katerem podjetjem nalaga zgolj nekatere obveznosti. S 1. januarjem prihodnje leto bo končno zadihal s polno paro, ko bo treba na mejah EU pri uvozu za določene proizvode začeti plačevati dodatno dajatev, povezano z emisijami v proizvodnji proizvodov v tretjih državah. V skladu z načrti se bo od leta 2026 uporabljal le za določeno število proizvodov z visokim tveganjem selitve virov CO2, kot so železo in jeklo, cement, gnojila, aluminij, vodika in električna energija.
A so zdaj kot kaže na vidiku prilagoditve mehanizma. Tiskovna agencija Reuters namreč poroča, da v Evropski komisiji razmišljajo o uvedbi izjem za kar približno 80 odstotkov podjetij, bi jih sicer z letom 2026 doletela ta nova dajatev. Kot je pojasnil komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, je njihova analiza pokazala, da zgolj 20 odstotkov od vseh podjetij, ki bi jih doletela ta dajatev, poskrbi za kar 97 odstotkov vseh izpustov. »Ali ne bi bilo zato pametno, da približno 80 odstotkom podjetij z vidika administrativnega bremena pogledamo skozi prste?« je dejal na seji odbora Evropskega parlamenta. Opozoril je namreč, da podjetja zaradi uvedbe tega mehanizma čaka veliko dodatne birokracije, dela in stroškov, ki pa bodo zaman.
