Novica o Avstrijcu in njegovem prdcu se je junija lani zavihtela na strani številnih medijev po svetu. Kazen, težko 500 evrov, je prejel, ker ga je med policijskim postopkom identifikacije »glasno spustil.« Javnost je bila ogorčena, a nepresenetljivo ne nad kršiteljem, temveč kaznijo, ki je je bil deležen. Pritisk javnosti je bil tako močan, da je morala dunajska policija na Facebooku podati dodatna pojasnila. Zapisali so, da »seveda nihče ne bo kaznovan, če ga bo kdaj nenamerno spustil.«
Zgodba se s tem ni zaključila, saj se je storilec na kazen pritožil. V pritožbi je sicer priznal, da ga je spustil, a je trdil, da gre za »biološki proces« ter da ga tudi v primeru, če bi bilo dejanje namerno, ščiti pravica do svobode izražanja. Regionalno upravno sodišče na Dunaju mu je po poročanju časnika Der Standard kazen nato s 500 znižalo na 100 evrov, pri čemer je poudarilo, da moški v preteklosti še ni bil kaznovan in da je njegova stopnja krivde zgolj »povprečna.«
Presega meje dobrega okusa
Kot je pojasnilo sodišče, se je celoten dogodek odvil na eni od klopi v parku, kjer je moški, ki je tam sedel s prijatelji, med policijskim postopkom privzdignil zadnjico in ga »spustil na način, da so ga slišali vsi prisotni.« Njegovi prijatelji so dogodek pospremili s smehom in šalami, kar je bržkone še dodatno razkurilo policiste. Sodišče je sicer priznalo, da temeljna pravica do svobode izražanja resnično ni omejena na zgolj posamezno obliko izražanja, a da mora imeti to izražanje določeno »sporočilno vsebino,« česar pa da njegovo dejanje ni imelo.
Sodišče je nadaljevalo, da tudi če bi sprejeli, da je prdenje način komunikacije, bi vetrovi še vedno pomenili »način izražanja, ki presega meje dostojnosti.« Dodatno so pojasnili, da je bilo njegovo ravnanje takšne narave, da lahko »v celoti spodkopava kakršen koli ukrep organa in ga zasmehuje,« je še poročal časnik.
