Blejski župan Janez Fajfar je danes sporočil, da se Bled ponovno odpira. Gostinci na terasah že ponujajo svoje storitve, v četrtek bo svoja vrata odprl Blejski grad, v kratkem se bosta odprla soteska Vintgar in Blejski otok, z delom bodo začeli pletnarji in fijakerji.
"Bled je točka, ki si jo skoraj ves svet želi ogledati, prostor pa je majhen," je izpostavil Fajfar in spomnil, da so se slovenski gosti v preteklih letih na Bledu počutili preplavljene s tujimi turisti, sedaj pa se jim ponuja izjemna priložnost za miren ogled Bleda. Čakajo jih tudi brezplačna parkirišča pod gradom, pri šoli in na Betinu. Toda slovenski gost se bo spomnil tudi, sicer narobe razumljene, izjave vršilca dolžnosti direktorja Turizma Bled v letu 2017, da so "slovenski gostje na Bledu nezaželeni".
Več za isti denar
Posebno promocijsko ponudbo ima Blejski grad, ki bo v skladu z vsemi varnostnimi priporočili zdravstvene stroke v četrtek sprejel prve goste po dveh mesecih. Kot je povedal direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik, cen vstopnic niso znižali, si bodo pa lahko obiskovalci brezplačno izbrali eno izmed petih različnih daril, med katerimi so Trubarjeva kazalka, grajsko vino in kovanec za srečo.
"Cilj je v čim manjši meri znižati cene in rajši gostu ponuditi več za isti denar," je promocijsko usmeritev Bleda v spopadu s krizo povzel direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. Pojasnil je, da bodo na novo izumili lani uvedeno kartico Gost Bleda, pri čemer bodo stacionarnim gostom ponudili različne dodatne storitve in ugodnosti, o katerih se sedaj še dogovarjajo.
To bodo dosegli z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem turističnega gospodarstva. Na Bledu so namreč v odziv na krizo med seboj v štiri delovne skupine povezali hotelirje, gostince, sobodajalce in ostale deležnike. "Skupaj smo v tej krizi in skupaj se moramo boriti, zato smo strnili vrste," je poudaril direktor blejske občinske uprave Robert Klinar. Računajo pa tudi na pomoč države, brez katere ne bo šlo.
Brez ukrepov vlade bi že odpuščali
Kot je povedal direktor Hotela Ribno Matija Blažič, bi brez ukrepov vlade, kar se tiče čakanja na delo, zanesljivo že morali odpuščati. Pomoč pa bodo potrebovali še naprej. Hotelirji predlagajo ukrepe za zagotavljanje likvidnosti, možnost čakanja na delo za naslednjih 12 mesecev, možnost polovičnega delovnega časa, podporo in subvencije pri investicijah ter močno promocijsko kampanjo.
Blejski turizem bo zaradi krize, zaradi katere ostajajo zaprte državne meje, še posebej prizadet, saj je v kar 95 odstotkih odvisen od tujih gostov. Zato bodo tudi hotelirji letos verjetno svoje zmogljivosti odprli v zelo omejenem obsegu. "Na delo, računamo, se bo lahko vrnilo med 20 in 40 odstotkov delavcev, ostali bodo še naprej na čakanju, odvisno od podjetja do podjetja," je povedal Blažič.
Odpovedi se vrstijo
Kar se tiče rezervacij, so te za junij zanemarljive, za julij in avgust pa kažejo med 10- in 30-odstotno zasedenost, vendar stornacije prihajajo tekoče v 30-dnevnem odpovednem roku. Večina obstoječih rezervacij je s strani tujih gostov, za katere je veliko vprašanje, če bodo lahko prišli, novega povpraševanja pa praktično ni, je stanje opisal Blažič.
Skupaj s hotelirji so se v težkem položaju znašli tudi sobodajalci, ki na Bledu ustvarijo približno polovico nočitev. Upajo, da bodo lahko čim prej začeli odpirati namestitve. Hkrati upajo na ustrezna navodila in na čimprejšnje odprtje meja.
"Zavedanje celotnega turističnega sektorja je, da bo domači gost težko nadomestil število nočitev tujih gostov. Vendar verjamem, da lahko na Bledu in v celotni Sloveniji domači gost pripomore vsaj k premostitvi tega krča, ki nas čaka, in k ohranitvi večine delovnih mest, če se bomo držali slogana, da dopustujemo doma," je dejal blejski podžupan Jakob Bassanese.
