Inšpektorat je v današnjem sporočilu za javnost izpostavil, da je 1. november določen kot izjemen, skrajni rok, v katerem lahko delodajalci delavcem izplačajo regres v primeru nelikvidnosti, pri čemer pa je pomembno, da je dogovor o možnosti poznejšega izplačila regresa opredeljen s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Zakon o delovnih razmerjih medtem določa, da mora delodajalec delavcu izplačati regres za letni dopust najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Za primere, ko se delavec zaposli v drugi polovici leta, rok za izplačilo ni posebej določen, iz sodne prakse pa izhaja, da je rok izplačila regresa 31. december tekočega koledarskega leta.
Inšpektorat za delo bo tako po 1. novembru znova začel poostren nadzor nad izplačili regresa, "saj je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati". "Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev," so poudarili na inšpektoratu.
Inšpektorat je letos do zdaj kljub povečani aktivnosti na področju nadzora izplačevanja plač in regresa ter tudi pozivu Finančne uprave RS delodajalcem ugotovil že 4823 kršitev glede plačila za delo, od tega kar 2460 kršitev glede izplačila regresa. Lani je v celem letu ugotovil 1926 kršitev s tega področja.
Zakon o delovnih razmerjih sicer za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa določa globo v znesku od 3000 do 20.000 evrov.
Delodajalci se o višini regresa, ki ga izplačujejo svojim zaposlenim, odločajo samostojno v okviru svojih zmožnosti, a v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ne sme biti nižji od minimalne plače. Kakršnokoli izplačilo v razponu med 887 evrov, kolikor znaša minimalna bruto plača, in 1723 evrov, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji, je od letos oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga zaposleni prejmejo v celoti.
Inšpektorat posebno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem členov zakona, ki določajo izplačilo regresa in plače, izvaja že tretje leto zapored, pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pa posebno pozornost namenja tudi področjem, "ki se skozi prijave in dejansko ugotovljene kršitve kažejo kot najbolj tvegana za večje kršitve pravic delavcev".
Kršitve glede plačila za delo so že več let zapored najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij. "V celem letu 2018 smo tako - tudi zaradi poostrenih aktivnosti - ugotovili 5538 kršitev glede plačila za delo, kar je skoraj 55 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev," so pojasnili na inšpektoratu.
Po njihovih besedah s številko 2332 kršitev izstopajo predvsem kršitve glede plačilnega dneva, pri čemer ne gre vedno za neizplačilo plače, temveč pogosto tudi za nepravočasno izplačilo plače.
V številnih primerih so ugotovili tudi, da delodajalci delavcem niso izdali letnega oz. mesečnih pisnih obračunov, iz katerih so poleg podatkov o delavcu in delodajalcu razvidni podatki o njegovi plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračunu in plačilu davkov in prispevkov ter plačilnem dnevu. "Pisni obračun je za delavce pomemben, ker je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih verodostojna listina, na podlagi katere lahko predlagajo sodno izvršbo," so sklenili.
