Libanonska ministrica za energetiko Nada Boustani Khoury je tvitnila, da ne kupujejo surove nafte od nobene države in da Libanon nima rafinerije za predelavo surove nafte.
Tanker je sicer v zadnjih dneh večkrat spremenil smer plovbe. Prvotno je bil uradno namenjen v Grčijo, nato pa je v soboto spremenil cilj v samodejnem sistemu prepoznavanja ladij v pristanišče Mersin na jugu Turčije, saj je Grčija 21. avgusta sporočila, da "iranskemu tankerju ne bo pomagala tovoriti nafte v Sirijo" oziroma da ne bo tvegala poslabšanja odnosov z ZDA zaradi tega. Cilj v sistemu lahko pomorščaki sicer poljubno spreminjajo.
Danes je tanker spet spremenil svoj cilj v samodejnem sistemu prepoznavanja v od Mersina dobrih 100 kilometrov vzhodno oddaljen Iskenderun, prav tako v Turčiji. Oba pristanišča sta oddaljena nekaj sto kilometrov od rafinerije Banijas v Siriji. Prvotno so ZDA sicer obtožile Iran, da prevaža nafto v Sirijo.
Nafta prodana
Po podatkih spletne strani za spremljanje pomorskega prometa Marine Traffic, je tanker trenutno Severozahodno od Cipra in je usmerjen proti turško-sirski meji. Iranski tanker sicer prevaža 2,1 milijona sodov nafte, ki je vredna več kot 140 milijonov dolarjev. Iz Irana so v ponedeljek sporočili, da je bila nafta že prodana, kupec, ki bo verjetno podvržen sankcijam ZDA, pa ni znan.
Gibraltarske oblasti so tanker, ki je tedaj plul pod imenom Grace 1, zasegle 4. julija zaradi suma, da je prevažal surovo nafto v Sirijo in s tem kršil sankcije EU. Gibraltarsko vrhovno sodišče je 15. avgusta odredilo izpustitev tankerja, ker so gibraltarske oblasti od Irana dobile zagotovila, da tanker tovora ne bo izkrcal v Siriji.
Ameriško pravosodno ministrstvo je nato zahtevalo zaseg iranskega naftnega tankerja, ker da krši ameriške sankcije, ko tovori nafto za iransko revolucionarno gardo. V Gibraltarju so to zahtevo zavrnili, ker ameriške sankcije proti Iranu v EU ne veljajo.
