Anketa, ki so jo izvedli med 7. junijem in 1. julijem med 27.464 vprašanimi, kaže, da zaupanje v unijo ostaja večje kot zaupanje v nacionalne vlade in parlamente. Glede na zadnjo raziskavo jeseni lani se je izboljšalo v 20 državah, najvišje ravni pa je doseglo v Litvi, kjer je delež zaupanja 72-odstoten, na Danskem (68 odstotkov) in v Estoniji (60 odstotkov).
Delež vprašanih s pozitivnim mnenjem o EU je bil 45-odstoten, povečal pa se je v 23 državah članicah EU - najbolj izrazito na Cipru (+11 odstotnih točk na 47 odstotkov) in Madžarskem (+9 odstotnih točk na 52 odstotkov).
Večina vprašanih, in sicer 61 odstotkov, je optimističnih glede prihodnosti EU. Največji optimizem vlada na Irskem (85 odstotkov), Danskem (79 odstotkov), v Litvi (76 odstotkov) in na Poljskem (74 odstotkov). Na repu po optimizmu sta Velika Britanija s 47 odstotki in Francija s 50 odstotki.
Z delovanjem demokracije v uniji je zadovoljnih 55 odstotkov Evropejcev, kar predstavlja najboljši rezultat po jeseni 2004, tudi število nezadovoljnih na tem področju pa je glede na lansko jesensko raziskavo upadlo za pet odstotnih točk na 36 odstotkov.
Prav tako 56 odstotkov državljanov EU verjame, da njihov glas v uniji šteje, pri čemer jih je tak odgovor največ podalo na Švedskem (86 odstotkov), Danskem (81 odstotkov) in Nizozemskem (76 odstotkov).
Rekordno je tudi zaupanje v ekonomsko in monetarno unijo ter evro. Skupno evropsko valuto podpira 76 odstotkov sodelujočih v anketi, v celotni EU pa 62 odstotkov.
Kar 73 odstotkov Evropejcev se počuti državljane EU; največ takih je v Luksemburgu (93 odstotkov), Nemčiji (88 odstotkov) in Španiji (57 odstotkov).
Prost pretok državljanov EU podpira 81 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki manj kot ob zadnji raziskavi. Največ podpornikov je v Litvi (94 odstotkov).
Med temami, ki Evropejce najbolj skrbijo na ravni EU, so priseljevanje, pri čemer pa se je ta delež glede na jesen lani zmanjšal za šest odstotnih točk na 34 odstotkov, in podnebne spremembe. Zaskrbljenost v povezavi s slednjimi se je močno povečala. Med glavnimi področji, ki vzbujajo nelagodje, so še gospodarska situacija, javne finance v posameznih državah članicah, terorizem in okolje.
Na nacionalni ravni je medtem največ skrbi povezanih z brezposelnostjo, rastjo cen življenjskih potrebščin ter zdravjem in socialno varnostjo. Zaskrbljenost za vsako od teh področij je izrazilo 21 odstotkov vprašanih. Sledijo okolje, podnebne zadeve in energetska vprašanja, priseljevanje in gospodarski položaj.
EU zaupa 45 odstotkov Slovencev, kar je osem odstotnih točk več kot lani. Nacionalni vladi zaupa 35 odstotkov vprašanih, parlamentu pa 31 odstotkov. EU kot pozitivno dojema 44 odstotkov Slovencev. Za Slovence sta največji pridobitvi EU svoboda gibanja (89 odstotkov) in evro (88 odstotkov). Več kot polovica vprašanih v naši državi med največjimi izzivi v EU vidi priseljevanje (53 odstotkov), terorizem (20 odstotkov) in podnebne spremembe (17 odstotkov). Kot daleč največji izziv na nacionalni ravni izpostavljajo zdravje in socialno varnost (47 odstotkov).
