Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v danes objavljeni razsodbi odločilo, da je Slovenija v primeru Benedik kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Od sedmih sodnikov jih je odločitev podprlo šest.
Kot je razsodilo sodišče, slovenska policija v primeru Igorja Benedika ni pridobila sodnega naloga, da bi lahko prek dinamičnega IP naslova pridobila ustrezne informacije. Dinamični IP pomeni, da se ob vsaki povezavi z internetom določi drugačen IP naslov; številko, ki natančno določa računalnik v omrežju internet.
Do IP naslova so prišli švicarski organi, ko so nadzorovali uporabnike določenih omrežij za deljenje datotek na svetovnem omrežju. Prek IP so nato identificirali sedanjega tožnika, ki je prek omrežja delil datoteke, vključno z otroško pornografijo.
ESČP je danes razsodilo, da zakonski okvir, ki ga je uporabila policija, da je prek dinamičnega IP pridobila podatke, ni bil "v skladu z zakonom" glede na določila konvencije. Zakonski okvir po oceni ESČP ni bil dovolj jasen, ni ponudil zadostne zaščite pred samovoljnim vmešavanjem, ni imel varoval pred zlorabami in ni predvideval neodvisnega nadzora policijskih pooblastil.
Prisodili so mu dobre tri tisočake nadomestila za sodne stroške
Sodišče je tudi razsodilo, da je zadostna ugotovitev o kršitvah Benedikovih pravic in mu ni prisodilo nobene odškodnine za nematerialno škodo, so mu pa priznali 3522 evrov nadomestila za sodne stroške pred domačimi sodišči in ESČP.
V Sloveniji je bil Benedik leta 2008 obsojen zaradi prikazovanja, izdelovanje, posedovanja in razpečevanja otroške pornografije. Leta 2014 se je pritožil na ESČP. Pred tem je bil neuspešen s svojimi pritožbami na višje, vrhovno in ustavno sodišče v Sloveniji. Slednje je ugotovilo, da so podatki, ki so povezani z dinamičnim IP, načeloma varovani z ustavno zagotovljeno pravico do zaščite osebnih podatkov, a da se je Benedik s svojim ravnanjem sam odpovedal svoji zasebnosti, ko je svoj IP in vsebino svoje komunikacije razkril na omrežju za deljenje datotek.
Današnja praksa policije drugačna
Vrhovno državno tožilstvo poudarja, da je današnja praksa policije za razliko od prakse izpred 12 let drugačna, tudi zaradi spremembe zakonodaje o elektronskih komunikacijah. Policija podatke o uporabniku IP naslova pridobi na podlagi prvega odstavka 149b. člena ZKP. Operaterji policiji posredujejo tovrstne podatke le na podlagi sodne odredbe sodišča, ki presoja, ali so podani zakoniti pogoji za pridobitev takšnih podatkov.
