Nove zakone je na končnem glasovanju v narodni skupščini podprlo 228 poslancev, 139 jih je glasovalo proti. Za so glasovali večinoma poslanci stranke Naprej republika predsednika Emmanuela Macrona. Sprva je bilo predvideno, da bo glasovanje v petek, a se je razprava zaradi več kot tisoč vloženih amandmajev razvlekla čez ves konec tedna.
Zakonodajni sveženj bo obravnaval še senat, kjer ima večino levosredinska opozicija.
Po novih pravilih naj bi v Franciji o prošnjah za azil odločili v šestih mesecih. Migranti bodo morali prošnjo za azil vložiti hitreje kot sedaj, imeli pa bodo tudi manj časa za pritožbo na zavrnitev prošnje. Najdaljši možni rok za pridržanje migrantov pa bodo podaljšali s 45 na 90 dni. Ob tem se bo povišala tudi kazen za nelegalni vstop. Vsakomur, ki bo nedokumentirano prečkal mejo, sedaj grozi enoletna zaporna kazen.
Po drugi strani bodo tistim, ki jim bodo prošnje za azil odobrili, ponudili več pomoči pri vključevanju v družbo. Tako bodo imeli boljši dostop do trga dela in več možnosti za učenje francoščine.
Organizacije za človekove pravice so kritične, češ da nova zakonodaja zmanjšuje pravico do azila. Desničarji menijo, da je premila, levica, da je prestroga, vlada pa trdi, da je uravnotežena. Po besedah notranjega ministra Gerarda Collomba je cilj novih zakonov boljši nadzor priseljevanja.
Collomb vztraja, da je nova zakonodaja nujna, ker se je število prošenj za azil v Franciji lani povečalo, medtem ko se je drugod po Evropi v povprečju prepolovilo glede na leto 2016. V Franciji so lani prejeli 100.000 prošenj za azil, kar je za 17 odstotkov več kot leto prej.
