Pisatelj in novinarski veteran Robert Fisk, sicer dopisnik z Bližnjega vzhoda za britanski The Independent in eden redkih, ki je opravil intervju z Osamo bin Ladnom, je opisal pričevanje enega vodilnih zdravnikov v bolnišnici v Dumi, v kateri so nastali videoposnetki in fotografije žrtev domnevnega kemičnega napada. Zdravnik Assim Rahaibani je Fisku opisal dogajanje zloglasnega 7. aprila, torej na dan, ko naj bi Bašar al Asad na svojem ljudstvu uporabil kemično orožje oziroma jih zaplinil s klorom ali sarinom.
Čeprav je 58-letni Rahaibani potrdil pristnost posnetkov, je zatrdil, da bolnikov niso zdravili zaradi izpostavljenosti kemikalijam, temveč zaradi hipoksije, torej pomanjkanja preskrbe s kisikom v tkivih, ki naj bi bila posledica težkega obstreljevanja pod taktirko sirskega režima.
»Tisto noč sem z družino preživel v kleti našega doma tristo metrov od bolnišnice, vendar tudi vsi drugi zdravniki vedo, kaj se je zgodilo. Bombardiranje vladnih sil je bilo silovito, letala pa so vsako noč preletaval Dumo, vendar je bilo na zadevno noč zelo vetrovno, ogromni oblaki prahu pa so prodirali v kleti, kjer so se skrivali ljudje. V bolnišnico so začeli prihajati osebe, ki so trpele za hipoksijo, pomanjkanjem kisika. Nato je pri vratih nekdo, bil je pripadnik Belih čelad, zakričal: "Plin!" Začela se je panika. Ljudje so se začeli polivati z vodo. Res je, videoposnetek je nastal tukaj, je pristen, vendar, kar ste videli, so ljudje, ki so trpeli za hipoksijo in ne posledicami zastrupitve s plinom,« pojasnjuje Rahaibani.
Kaj bodo ugotovili pripadniki OPCW?
Pričevanje zdravnika je skladno s poročili Sirskega observatorija za človekove pravice, ki tokrat v nasprotju s prevladujočo zgodbo o kemičnem napadu, ki jo je zagrabila večina zahodnih medijev, ni poročal o uporabi kemičnega orožja. Observatorij je 7. aprila namreč poročal, da se je zaradi »težkega in intenzivnega obstreljevanja zadušilo enajst oseb, vključno s petimi otroki.«
Fisk, sicer prejemnik kar treh nagrad organizacije Amnesty International, ki jih ta podeljuje za raziskovalno novinarstvo, je dejal še, da dvomi o kemičnem napadu ne temeljijo zgolj na Rahaibanijevemu pričevanju. Pojasnil je, da je na ulicah porušenega mesta govoril z mnogimi, ki »nikoli niso verjeli zgodbicam o napadih s plinom,« ki naj bi jih običajno širila islamska država. Zdaj bodo zanimivi predvsem izsledki inšpektorjev Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki naj bi jim danes končno dovolili vstop na območje. Fisk se hkrati sprašuje, kako so lahko begunci, ki so prispeli v begunska taborišča v Turčiji, opisovali napad s plinom, ko pa o tem danes ničesar ne vedo sami prebivalci Dume? Navedel je, da so se številni domačini na njegovo vprašanje o napadu s plinom odzvali s pristno osuplostjo in začudenjem. Kot opozarja, prebivalci na vojnih območjih pogosto težko sledijo medijem, vendar gre tukaj za območje, kjer se je ta napad domnevno zgodil.
Na Fiskove navedbe so se že kritično odzvali številni politični komentatorji po svetu. Novinar medijske hiše BBC Richard Hall je denimo tvitnil, da je Fisk kot kaže začuden nad tem, zakaj žrtve napada niso ostale v Dumi, ko so območje zavzele vladne sile, ne pomisli pa na možnost, da tisti, ki so ostali tam, morda ne morejo spregovoriti svobodno. Mnogi se sprašujejo tudi, kako je lahko Fisk vstopil na območje, kamor, kot opozarjajo zahodni diplomati, Rusija in Sirija vstopa nista dovolili pripadnikom OPCW.