Razkrito

Objavljeni tajni dokumenti: Gorbačovu so obljubili, da se Nato ne bo širil

R.T.
14. 12. 2017, 10.11
Posodobljeno: 14. 12. 2017, 10.20
Deli članek:

Leta 1990 so zahodni politiki sovjetskemu voditelju zagotovili, da se Nato ne bo razširil preko vzhodne nemške meje.

Profimedia
Mihail Gorbačov in Helmut Kohl leta 1989 v Bonnu.

Manj kot deset let pozneje so svoje obljube prelomili.

Raziskovalci ameriškega Nacionalnega varnostnega arhiva so po pregledu nič več tajne vladne dokumentacije sestavili sveženj 30 listin, iz katerih je razvidno, da je več zahodnih politikov sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu obljubilo, da se Nato ne bo širil proti vzhodu, poroča RT.

Grožnje ne bo

Leta 1990 sta obe Nemčiji in voditelji v drugi svetovni vojni zmagovitih narodov (Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Francija) izpogajali sporazum o ponovni združitvi, ki je bil septembra podpisan v Moskvi. Kapitalistične države so ruskega medveda pomirjale, da v osrčju Evrope združena Nemčija ne bo predstavljala grožnje.

Februarja tistega leta je državni sekretar Gerogea Busha James Baker svojemu sovjetskemu kolegu Eduardu Ševardnadzeju zagotovil, da Nato v Evropi po hladni vojni ne bo več »bojevit« – da bo bolj politična in manj vojaška organizacija. Še več: obljubil mu je, da se Nato ne bo širil proti vzhodu. Isti dan je generalnemu sekretarju v Moskvi povedal, da se zavezništvo »proti vzhodu ne bo premaknilo niti za inč«. Naslednji dan, torej 10. februarja 1990, je bodoči nemški kancler Helmut Kohl isto ponovil Gorbačovu. Pozneje tistega meseca je ameriški predsednik Bush češkoslovaškemu predsedniku Vaclavu Havelu dejal, da naj Gorbačovu pove, da Sovjetom ne nameravajo povzročati težav. Še korak dlje je šel francoski predsednik Francois Mitterand, ki je sovjetskemu voditelju zaupal, da sploh ni bil naklonjen pridružitvi združene Nemčije zvezi Nato.

Sovjeti so svoje sile umaknili iz Nemčije in nato še drugih vzhodnoevropskih držav. Med tistimi, ki so odhajali domov, je bil tudi Vladimir Putin, ki je bil med letoma 1985 in 1990 nastanjen v Dresdnu.

Do leta 1997

Obljuba je veljala do leta 1997, ko so v Nato bile povabljena Poljska, Češka in Madžarska. Od takrat se je zvezi pridružilo 13 vzhodnoevropskih držav. Gorbačov in pozneje Putin sta pozneje večkrat obsodila ravnanje zahodnih držav, njihovi velmožje pa vztrajno zanikajo, da bi kdaj dali takšno obljubo. Na papirju je namreč ni bilo.

Robert Zoellick, eden od ključnih pogajalcev pri združitvi, je o obljubi govoril kot nesporazumu, medtem ko je nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul v intervjuju lani dejal, da ni drugega kot mit, še poroča RT.