Donald Trump želi na vsak način obuditi staro slavo in ugled Združenih držav Amerike, čeprav mu pri tem ne pomagajo nekateri njegovi javni nastopi in tviterske cvetke. Tokrat je sklenil seči 45 let globoko v naftalin in zaigrati na strune hladnovojnega ponosa Američanov. Predsednikova zadnja odločba narekuje ameriški vesoljski agenciji Nasa, naj se poveže z zasebnimi podjetji in mednarodnimi partnerji za vrnitev astronavtov na Luno, kjer so bili nazadnje v 70. letih prejšnjega stoletja. To bo služilo kot odskočna deska za poznejšo pot človeka na Mars in dlje v vesolje. Odločbo je izdal na 45. obletnico misije Apollo 17, ki je decembra 1972 kot zadnja, šesta misija Apollo ponesla človeka na Luno.
Pomp in fanfare
Predsednik Trump je slovesno podpisal dokument z imenom Vesoljska politika, 1. direktiva in agenciji Nasa ukazal »inovativno raziskovanje vesolja ter vrnitev ameriških astronavtov na Luno in osvojitev Marsa«. Kot Kennedy navdušen nad svojo zamislijo je Trump povedal, da bo vnovičen pristanek na Luni odskočna deska za pristanek na rdečem planetu. Medtem ko je poleg prikimaval drugi primerek človeške vrste na Luni, 87-letni Buzz Aldrin, je Trump napovedal okupacijo Osončja. »Ne bomo samo v tla zabili naše zastave in puščali odtisov, temveč bomo osvajali druge svetove,« je bil slovesen Trump. »To je orjaški korak k navdihovanju pionirskega duha, ki definira Ameriko. Znova bomo v vesolju krojili svojo ponosno usodo. Poglejmo k nebesom in si znova predstavljajmo možnosti, ki nam jih zvezde ponujajo,« je bil romantičen. Seveda je podal svojo predstavo nebesnih možnosti.
Gospodarji neba
Trump je povedal, da je osvajanje vesolja pomembno tudi v smislu vojaškega razvoja. ZDA bi namreč tako pridobile veliko strateško prednost pred drugimi velesilami. Nekdanji predsednik Barack Obama je sicer opustil načrte o stopicanju po Luni, a sta jih Donald Trump in podpredsednik Mike Pence s pomočjo Nacionalnega vesoljskega sveta znova razgrnila in predočila domačemu planetu.
Pomoč zasebnikov in nekdanjega tekmeca
Sodelovanje državne agencije Nasa z zasebnim sektorjem bo koristno zaradi novih idej in inovacij. Nasa in Ruska vesoljska agencija sta se že septembra dogovorili o sodelovanju pri postavitvi človeškega bivališča blizu Lune. Ob izdaji odločbe so se Trumpu pridružili podpredsednik Mike Pence, demokratski senator in nekdanji astronavt Bill Nelson s Floride, nekdanji astronavt misije Apollo Jack Schmidt, ki je bil na Luni, ministrica za transport Elaine Chao, astronavtki Peggy Whitson in Christina Koch ter drugi.
