Čeprav so pri nas izračunali, da bi UTD lahko znašal okrog 300 evrov na državljana, se glede na politične razmere zdi, da ta socialni projekt ne čaka za prvim ovinkom.
Jarvinen zaradi prejetih sredstev nima nikakršnih obveznosti. Denar lahko porabi, za karkoli ga je volja. Kdo je dobrotnik, se sprašujete? Vlada v Helsinkih – in ne, ne gre za potegavščino ali šalo. Juha Jarvinen je namreč del velikega eksperimenta, o katerem smo slišali tudi že pri nas. Gre namreč za poskus uvajanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v prakso. Projekt je dobil veliko število pristašev ob zlomu bančnega sistema v času recesije, vendar je dolgo trajalo, da je ena od evropskih držav zbrala dovolj poguma. Čeprav je finska prva zahodna država, ki se spogleduje z idejo odpravljanja revščine, uspešne eksperimente z uvedbo UTD že poznajo v Iranu in Braziliji.
Hipijevski lenuh ali ustvarjalec?
Juha Jarvinen na vprašanje o spremembi, ki jo je zanj povzročil UTD, odgovarja z razkazovanjem domače delavnice. V njej ima opremo za ustvarjanje filmov, tablo, na kateri je zapisan koncept za turistično mobilno aplikacijo, in majhno sobico, kjer nastajajo šamanski bobni. Jarvinen z izdelovanjem inštrumentov veliko zasluži, saj nekatere bobne proda tudi za 900 evrov. »Imam šest otrok, zato z ženo porabiva veliko časa zanje. Tako imenovani brezplačni denar me je motiviral, da delam več kot kdajkoli.« Če ne bi imel UTD, tako Jarvinen, si ne bi mogel privoščiti materiala, ki ga nujno potrebuje za svoje dejavnosti. »Do letos sem bil na sociali. Imel sem ogromno idej, vendar jih nisem mogel spraviti v prakso zaradi birokratske rigidnosti,« pojasnjuje Finec in dodaja, da je trenutni gospodarski sistem ponižujoč za človeka, saj ljudje težko izpolnimo svoje želje in sanje, ko pa se nam komaj uspe prehraniti. »Danes moraš biti pravi čarovnik, če želiš normalno preživeti,« meni Jarvinen.
Osvoboditev od popolne revščine
Čeprav je 560 evrov nekaj manj kot petina povprečne finske plače v zasebnem sektorju, Jarvinen pravi, da razlika opazna. Po njegovem mnenju gre tudi za psihološko osvoboditev, saj ne čuti strahu pred bedo in popolno revščino, to pa mu omogoča bolj neobremenjeno življenje in posledično več časa za bolj predano delo. Finec tako zavrača kritike tistih, ki trdijo, da bo UTD le dodatna potuha za lenuhe z obrobja družbe. »Obravnavanje revnih kot potencialnih kriminalcev socialni sistem predstavlja kot del kriminalnega sistema,« meni Jarvinen.
Finska vlada je sicer sporočila, da bo rezultate poskusnega projekta objavila šele ob koncu prihodnjega leta. To pomeni, da bo preteklo še veliko časa, preden bodo evropske države realno začele razmišljati o uresničitvi ideje. Ovir na poti je veliko.
