Danska poteza bo po vsej verjetnosti sprožila polemike pri drugih državah, ki mejijo na Arktični ocean - Kanadi, ZDA, Norveški in Rusiji. Te države so namreč že zahtevale nekatere od teh podmorskih predelov.
"Cilj tega velikega projekta je začrtanje zunanjih mej naše kontinentalne police in s tem posledično meje Kraljevine Danske," je sporočil Lidegaard. Območje, ki ga zahteva Danska, sicer zajema tudi morsko dno pod severnim tečajem.
Danska bo zahtevo vložila skupaj z Grenlandijo, ki je del Danske, a uživa veliko avtonomijo. Prošnja naj bi romala v roke Komisije za meje kontinentalne police, telesa ZN, ki pomaga pri implementaciji konvencije ZN o pomorskem pravu.
Lidegaard je priznal, da ne ve, kdaj bo komisija obravnavala dansko zahtevo. Bodo pa morale obmejne države, po odločitvi, najverjetneje skleniti dvostranske razmejitvene dogovore.
Ob tem je okoljevarstvena organizacija Greenpeace izrazila zaskrbljenost nad bližajočo se tekmo za izkoriščanje morebitnih zalog zemeljskega plina in nafte na Arktiki, saj fosilna goriva spodbujajo globalno segrevanje ozračja.
A Christian Marcussen, ki je pomagal pri izvedbi geološkega pregleda za dansko zahtevo, je dejal, da so odkritja velikih zalog nafte ali zemeljskega plina na zahtevanem območju malo verjetna, prav tako pa bi njihovo izkoriščanje bilo precej drago.
