V vrstah Socialnih demokratov so se nedavno z ogorčenjem odzvali na napoved o dvigu minimalne plače za 4,9 odstotka. Minister za delo Janez Cigler Kralj je namreč predlagal zakonsko najnižji možni dvig minimalne plače, ki torej od 1. januarja letos znaša 1074,43 evra bruto. Poslanec SD Soniboj Knežak je že takrat dejal, da bi se morala minimalna plača še bolj povišati, saj da najbolj ranljive v teh časih »pestijo enormne podražitve osnovnih življenjskih dobrin, stiska jih tudi energetska revščina in jim zaradi inflacije kopni realna kupna moč.« Minimalna korekcija je po njegovem trdnem prepričanju mnogo premalo.
V današnji izjavi za medije je znova opozoril na nedopustno odločitev ministra Cigler Kralja ter predstavil zahtevo stranke SD za določitev nove višine minimalne plače in zahtevo za sklic izredne seje DZ o predlogu zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine.
Spomnil je, da je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok na novembrski seji pojasnil, da imajo pripravljen predlog, ki naj bi zajemal okoli 66.000 prejemnikov t.i. energetskega vavčerja v višini 150 evrov. Po dobrem mesecu dni vladne rešitve še ni.
"Skratka, vlada ni odreagirala, pomoči ljudem ni. Kurilna sezona se je začela oktobra, danes smo v januarju, ko je že več kot polovica sezone nekako pri kraju," je dodal.
Ker se vlada ni odzvala, so pripravili predlog zakona o energetskih vavčerjih, ki so ga po Knežakovih pojasnilih popolnoma uskladili z nekaterimi dobrimi praksami vlade, kar se tiče pomoči, denimo pri turističnih bonih. "Predlagali smo popolnoma iste postopke, ker se zavedamo, da mora biti pomoč hitra. Zakon je razmeroma hitro izvršljiv, v 14 dneh bi lahko stopil v veljavo oz. bi lahko začeli z izplačili zneskov," je dodal.
Opozicijski poslanci so sicer predlog pomoči razširili, vanj so vključili še prejemnike otroških dodatkov in nekatere druge socialno šibke skupine. Skupno predlog tako zajema približno 275.000 prejemnikov.
Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine predvideva uvedbo energetskega dobropisa oz. vavčerja v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.
Da bi upravičenci lahko ukrepe pomoči uporabili še v zimskem času, bi bilo treba čim hitreje sprejeti zakonski predlog, zato predlagajo obravnavo na izredni seji DZ, s čimer se bo pospešil tudi postopek obravnave zakona. Tega bo v četrtek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Knežak je sicer spomnil, da je EU oktobra ocenila, da bo verjetno energetska kriza daljša, kot so predvidevali, zato je tudi oblikovala navodila okoli pomoči, ki bi jih države lahko namenile gospodarstvu in posameznikom za blažitev. Pomoč je možna pod tremi pogoji: da mora biti pomoč ciljno usmerjena, namenska in da mora biti iz posebnih virov, ne iz proračuna. Pri nas po njegovih besedah pride v poštev podnebni sklad.
EU je med možnostmi za blažitev rasti cen energentov omenila tudi začasno znižanje omrežnin in dajatev. "In kaj je naredila v zvezi s tem naša vlada?" se je vprašal poslanec SD in si odgovoril, da je vlada Janeza Janše s 1. januarjem dvignila omrežnine za distribucijski sistem električne energije za 14 odstotkov. "Danes ni pomoči, skratka situacija je več kot alarmantna," je sklenil.
